Matjaž Kopitar: Vsi bi bili Slovenci in vsi bi igrali na olimpijskih igrah

"Risi" imajo v tej sezoni začrtana dva cilja. Prvi je prečrtan, uvrstili so se na olimpijske igre. Drugega pa bodo poskušali izpolniti maja, ko jih čaka svetovno prvenstvo elitne divizije. Reprezentanti, ki so končali s tekmovanji po Evropi, so se izbrani vrsti priključili v ponedeljek, trenutno jih v Kranju trenira enajst. Pisec hokejske zgodbe Matjaž Kopitar je zato prilagodil priprave, več pa si lahko preberete v intervjuju.

Po nekaj več kot mesecu dni in zgodovinski uvrstitvi na olimpijske igre se je slovenska hokejska reprezentanca znova zbrala. Sicer za zdaj še v okrnjeni postavi … To je naš problem, da imamo tako majhno bazo. Druge reprezentance imajo pač to možnost, da lahko tako zgodaj začnejo priprave z vsaj dvajsetimi igralci. Vendar smo tega vajeni. Že prihodnji teden bomo imeli na voljo večje število hokejistov. Postopoma se bodo priključili vsi, do takrat pa bomo krpali iz dneva v dan.

Je pa večje število mlajših igralcev tudi plus. Slednji občutijo treniranje in vzdušje v članski izbrani vrsti, vi pa dobite vpogled, na koga boste lahko v prihodnje resno računali … Se strinjam s trditvijo. Sicer pa vse te mlade fante dobro poznam. Bom pa nekaj poudaril še enkrat. Prehod iz mladinske v člansko selekcijo je za nekatere igralce naporen. Prehod moraš preprosto preživeti, če želiš, da ti uspe kot hokejistu. Takšne priprave so zato idealna priložnost za mlajše igralce, da lahko imajo možnost trenirati z najboljšimi, kot je tukaj na primer Urbas. Sami lahko tako hitro spoznajo, kje so. Lahko se primerjajo in ugotovijo, kaj morajo izboljšati. Zato so takšne priprave koristne.

Do prvenstva je še praktično mesec in pol. Kar dolgo obdobje … Zaradi tega sem že pred časom napravil okviren program priprav. Med slednjimi morajo biti določeni dnevi obvezno prosti. Z igralci, ki so se že priključili pripravam, zaradi istega razloga treniramo le dopoldne. Popoldne pa se lahko vsi posvetijo domačim, saj ne želim, da pride do zasičenosti. Ko se nas bo zbralo več, bomo treninge kombinirali s tekmami, saj si ponavadi po tekmah kakšen dan prost. Delali bomo tudi na dviganju ekipnega duha.

Če se zdaj kar obrneva proti prijateljskim tekmam. Ste zadovoljni s številom, ki vas čakajo v aprilu? Veliko sem se pogovarjal s tujimi strokovnjaki in vsi so mi dejali, da je šest, sedem tekem dovolj, saj nato začne prihajati do poškodb. Tudi Mednarodna hokejska zveza, ki je končno poskrbela tudi za manjše reprezentance, če se lahko tako izrazim, je določila, da morajo reprezentance, ki se uvrstijo oziroma izpadejo iz elite, igrati med seboj. Nasprotniki so tako kakovostni. Morda bosta prvi tekmi prišli nekoliko prehitro za nas, vendar pa je po drugi strani za igralce, ki igrajo končnico, bolje, da imajo tekme, ki za nekaj štejejo. Hkrati bosta tekmi proti Italiji koristni za mlade igralce.

Omenili ste igralce, ki še vedno igrajo za svoje klube. Kako gledate na to situacijo kot selektor? Po eni strani imajo igralci v nogah tekme in se borijo za naslov prvaka, po drugi pa lahko pride do poškodbe … Tu nimaš povsem nobenega vpliva. Na žalost smo v primeru poškodbe mi najbolj prizadeti. Vsi vemo, kdo so nosilci v reprezentanci. Če se v končnici kdo poškoduje, potem to za reprezentanco pomeni ogromen hendikep. Tako je, tu se nič ne da spremeniti.

V zadnjih letih je bilo kar nekaj govora, da smo nekoliko bolj "podhranjeni" na mestu branilcev, kjer bi se poškodba enega poznala ogromno. Vendar pa prihaja nov val mladih igralcev, ki se tudi v tujini prebijajo počasi v ospredje … Med mladimi branilci je Podlipnik odlično igral v Franciji, tako da ima manjšo prednost. Dejstvo pa je, kot ste že sami omenili, da imamo sedem branilcev, ki imajo razdeljene naloge. Vsaka poškodba nas močno prikrajša, zato upamo, da ne bo prišlo do kakšne. Matic (Podlipnik op. p.) mi je tudi sam omenil, da si želi zamenjati klubsko okolje, in to bi bilo zanj koristno. Da bi prišel v kakšno močnejšo ligo. V tem primeru bi bil tudi bolj na očeh. Predvsem pa potrebuje veliko igralnega časa. Pri njegovih letih je najbolj pomembno, da veliko igra.

Pred kakšnim letom ali dvema je bila ideja, da bi poskušali v reprezentanco zvabiti kakšnega igralca s področja Severne Amerike, ki ima slovenske korenine. Je še vedno živa? Včasih je bila ideja zanimiva za nas, odkar smo se uvrstili na olimpijske igre, je postala zanimiva za igralce s tega področja. Zdaj je tam Slovencev, kolikor si jih želiš. Vsi bi bili Slovenci in vsi bi igrali na olimpijskih igrah. Žal pa ne poznajo pravil Mednarodne hokejske zveze, ki pravi, da če nisi rojen v našem primeru Sloveniji, potem moraš v državi, za katero želiš nastopati, igrati dve polni sezoni. Problem pa je en. V EBEL imamo trenutno le Olimpijo in le v sodelovanju z njo bi lahko to izpeljali. Vendar pa bi se bilo treba dogovoriti tako, da bi potencialni kandidat potem resnično igral dve leti v Olimpiji. Hkrati pa bi bilo treba najti dovolj kakovostnega igralca. Takšnega, ki konstantno igra tekme v AHL. To pa je že povezano s finančnimi vložki. Tu pa jaz ne morem pomagati. Dejstvo je tudi, da takšnih igralcev s slovenskimi koreninami ni veliko.

Če pogovor zaključiva še z vašim sinom Anžetom. Čeprav je sezona skrajšana, pa je veliko bolj naporna. Tekme se igrajo praktično na dva dni. Ima sploh kaj časa za regeneracijo? Ekipe praktično nič ne trenirajo. Podobno izkušnjo ima Ron Hextall (nekdanji vratar, ki je v ligi NHL branil 13 sezon, op. p.), ki je pri Los Angelesu pomočnik generalnega direktorja. V sezoni 1994/95 je bilo namreč prav tako odigranih 48 tekem rednega dela in Hextall je bil nad tem navdušen. Dejal je, da je vsaka tekma "play-off" tekma. Je pa zaradi tako napornega ritma ogromno poškodb. Časa za regeneracijo ni. Prav tako se pozna rezultatska kriza, v katero lahko zaideš. Te si ne moreš privoščiti, saj se takoj oddaljiš od končnice. Vse je nekoliko drugače.