Ponedeljek, 11. 4. 2011, 17.48
8 let, 8 mesecev
Dean Potter – skywalker in leteči akrobat (video)
Kralj velikih sten in trenutno največji svetovni zvezdnik ekstremnih športov Američan Dean Potter, ki ste ga v ponedeljek, 11. aprila lahko v živo poslušali v Cankarjevem domu, kjer je imel predavanje v okviru 5. mednarodnega festivala gorniškega filma, nam je predstavil svojo najnovejšo in izjemno drzno športno inovacijo – Free BASE. O ideji hitrega in drznega plezalca, ki težko smer prepleza brez varovanja, samo s padalom na hrbtu, so sanjali mnogi, a Dean Potter je zbral pogum in teorijo prikazal v praksi. Ko visoko v steni mišice popustijo ali pa se odlomi oprimek, sledi trenutek, ki odloča o življenju in smrti. Če ti pravočasno uspe odpreti padalo, letiš, sicer padeš in umreš. Povabili smo ga pred Sportalov mikrofon in mu s kamero sledili tudi v nebo. Verjemite, za tako početje morate imeti veliko zbranost, kontrolo in mora vas biti tudi veliko v hlačah.
Ste BASE padalec, vrhunski plezalec, človek, ki brez varovanja hodi po vrvi nad 1000-metrskim prepadom … Dean, kako bi se nam predstavili vi?
Predstavil bi se kot akrobat ali umetnik. Bolj kot za športnika se imam za umetnika, avanturista, akrobata.
Leteti ali umreti se sliši tako preprosto, a verjetno ni?
Mislim, da sem uspešen prav zato, ker stvari poenostavim. Trudim se vse poenostaviti do najenostavnejše oblike. Od nekdaj sem in bom plezal sam. Zdi se mi, da je največ, kar lahko dosežem v skali, najbolj preprost način, to je solo plezanje. Pri letenju so potrebne številne spretnosti, vendar je samo gibanje človeškega telesa v skali ali zraku pravzaprav preprosto.
Kako se počutite, ko se odrinete iz stene s padalom na hrbtu? Ali se to sploh da opisati z besedami?
Ko se odrinem iz stene ali pri padcu pri prostem BASE plezanju, ni racionalnega razmišljanja. Kmalu bom star 39 let, plezam že dolgo in od nekdaj je nekaj v meni, kar me varuje. Ne gre za razmišljanje, gre za reakcijo.
Se te reakcije da naučiti?
Mislim, da sem se je naučil in kot pri vsaki drugi umetnosti ― vaja dela mojstra.
V čem se BASE padalstvo razlikuje od bolj konvencionalnega jadralnega padala?
Pri padalstvu, s katerim se ukvarjam, se ne dviga, temveč le jadra, s pomočjo wingsuit obleke ali lastnega telesa, in počasi spušča. Padala, s katerimi letim, niso narejena za vzgon, temveč le, da te varno spravijo na tla.
Kašna pa je bila najmanjša višina, s katere ste skočili?
Skačem z različnih višin. Sam imam raje velike skoke, čeprav skačem tudi s 70 metrov, vendar to ni tisto, kare me resnično zanima. Mene zanima letenje, rad letim. Manjše skoke lahko opravim in sem tudi že jih, a mi niso zanimivi. Svoje telo rad preoblikujem v krila in jadram. To je človeško letenje.
Kako (ne)varno je letenje v wingsuit - letalni obleki?
Kot plezanje je tudi letenje v winguist obleki lahko toliko nevarno oziroma varno, kot sami hočemo. Nekateri skoki so super varni. Če primerjaš s plezanjem, je to kakor da je edina možnost, da se poškoduješ, če ne zavežeš vozlja. Če hočeš, pa so takšni skoki lahko zelo nevarni. Kot pri plezanju, obstajajo nevarni alpski vzponi in enostavni in varni vzponi.
Kaj pa vaš neverjetni solo vzpon in Free BASE skok v steni Eigerja? Ste torej vzeli padalo in vrečko z magnezijem ter se preprosto odpravili?
Tako je. To je bil eden izmed nevarnejših skokov.
Kaj storite, ko plezate in pridete do nevarnega dela ali ključnega dela smeri, kjer se nimate več česa oprijeti ali pa zmanjka moči? Samo malce pogledate naokoli in skočite?
Med plezanjem na Eiger nisem nikoli padel. Smer The Big Blue Sea je bila prva, ki sem jo preplezal v solo BASE slogu. Med plezanjem je bilo veliko točk, kjer bi, če bi padel, zadel ob skalno polico.
Ali je pomembno, pod kakšnim kotom se odrinete iz stene?
Zavedati se moraš skalnih polic pod sabo. Če samo padeš in se ne odrineš, zadaneš ob police. Na Eigerju sem vedel, da bi pri padcu zadel ob skalno polico. To bi pomenilo konec.
Kaj bo Dean Potter na svojem predavanju o akrobatu pojasnil slovenskemu občinstvu na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu?
Na predavanju bom govoril o tem, kako sem od majhnega sledil svojim sanjam, da bi letel. Poskusil bom spodbuditi ljudi, da sledijo svojim sanjam, ker mislim, da mnogi ljudje danes tega ne počnejo. Počutijo se ujete, ker morajo delati le, da preživijo. Moje glavno sporočilo je ― živite svoje sanje.
Kaj menite o slovenskih plezalcih, alpinistih?
Glavni razlog, da sem tukaj v Sloveniji, je Silvo Karo, eden vaših najboljših plezalcev in eden mojih največjih plezalnih junakov. Redko se udeležujem predstavitev in festivalov in edini razlog, da sem tukaj, je, ker me je Silvo povabil. Poznam še kar nekaj slovenskih plezalcev in vedno smo se dobro razumeli. Tukaj pa sem predvsem zaradi Silva.
Ali ste s Silvom Karom kdaj plezala skupaj?
Nekaj malega sva plezala skupaj v Patagoniji, vendar nam vreme takrat ni bilo naklonjeno. Odkar plezam, berem o Silvu in večkrat sem ga gledal plezati v Patagoniji. Boljši, kot je, ne more biti in je prava alpinistična legenda.
Kje na svetu pa najraje plezate? So to Yosemiti, Patagonija?
Za svoje domovanje sem si izbral Yosemite park, ker mi je tam všeč in mislim, da ni boljšega kraja. Težava je le v tem, da je tam veliko pravil in je letenje nezakonito. Samo to mi ni všeč, ker sem zaradi tega v domačem mestu kriminalec. Všeč so mi tudi Alpe. Resnično mi je všeč Eiger, zaradi tamkajšnje svobode. V Alpah je nekaj najboljših mest za BASE skakanje in plezanje v apnenčastih stenah; in ti dve stvari imam zares rad.
Kaj pa Himalaja?
V Himalaji še nisem bil, a bi rad šel. Upam, da bom kmalu zaključil neko fazo; star sem 39 let, kar pomeni še nekaj let skalnega plezanja, potem pa bi šel v velike gore in upam, da bom tam našel strme smeri in mesta za skoke v windsuit obleki z najvišjih gora na svetu.
Ali ste že našli kakšne potencialne cilje v Himalaji?
Ne maram govoriti o potencialnih ciljih. Mislim, da je z BASE padalom možno skočiti z vseh največjih gora. Potrebnih je le nekaj tehničnih sprememb.
Vprašanje, ki ga vedno postavim športniku …
Umetniku, avanturistu ...
Se opravičujem, umetniku ... Kaj pa ameriški športi kot na primer bejzbol, NFL – ameriški nogomet?
Takšni športi me ne zanimajo. Ko sem odraščal, smo z očetom in strici gledali nogomet, ne evropskega, pač pa ameriškega, neumne tipe, ki se zaletavajo eden v drugega, pa tudi košarko in bejzbol. Košarko še lahko gledam, bejzbol pa se mi zdi izjemno dolgočasen. Raje sem zunaj v naravi.
Dean, je v Yosemitih še vedno veliko medvedov, ki se družijo s plezalci?
Ja, veliko jih je. Sedaj se ravno prebujajo iz zimskega spanja in lačni prihajajo na plan.
Ali ste prijatelj medvedov?
Sem velik prijatelj medvedov, ker sem v Yosemite parku, tako kot oni, v navzkrižju z zakonom, ker letam.
Hvala za pogovor …
Bilo mi je v veselje.