Dario Zahora: V Domžalah sem ponovno srečen

Hrvaški napadalec, ki ga je v mesto ob Kamniški Bistrici posodil zagrebški Dinamo, je trenutno z devetimi zadetki prvi strelec lige. V napadalni postavitvi Slaviše Stojanoviča s tremi napadalci je našel svoj prostor pod soncem in že večkrat dokazal, da gre za zelo dobrega igralca in s tem tudi enega najboljših tujcev v slovenskem nogometnem prostoru. Nekdanji mladi hrvaški reprezentant in član Kopra je bil tako zasluženo izbran za igralca kroga. V intervjuju za Sportal nam je zaupal marsikaj zanimivega, od igranja v dresu Domžal proti Dinamu do razvpitega Zdravka Mamića in tudi kdo izmed soigralcev ga je najbolj navdušil.

Zadetek za zmago, prvo mesto Domžal na lestvici in vaše ime na vrhu liste strelcev … Zadovoljen sem s tem, kar se dogaja, odkar sem prišel v Domžale. Kljub dvema porazoma in remijema na začetku sezone igramo dobro, zato vse poteka v najlepšem redu. Imam zaupanje vseh ljudi v klubu, pred nami je le še ena tekma, nato pa sledi reprezentančni premor. Za srečanje proti Nafti se moramo dobro pripraviti in skušati ohraniti ali pa celo povečati prednost pred konkurenti.

Proti Livarju ste se morali že drugič namučiti za zmago (2:1), medtem ko nekateri klubi občasno zmagujejo z veliko višjo razliko … Že pred tekmo sem opozarjal, da bo zelo težko. Livar ni tako slaba ekipa, kot kaže lestvica in nekaj visokih porazov. Je pa res, da smo igrali zelo slabo, zgrešili tudi veliko priložnosti, zato tako tesen izid. Na koncu je vendarle najpomembneje, da smo osvojili vse tri točke in se odlepili od Kopra in Celja, počasi pa se že približuje HiT Gorica.

Kako je prišlo do prestopa v Domžale? Zelo enostavno. Moja posoja pri Slavenu Belupu se je iztekla, nakar so v stik z Dinamom stopile Domžale, ki so z mojimi delodajalci hitro dosegle dogovor, manjkala pa je le še moja potrditev. Sam sem se veselil novega izziva, zato sem se z veseljem odločil za vrnitev v Slovenijo. Poleg tega pa sem se še kot član Kopra lani prepričal, da so Domžale najboljša ekipa na sončni strani Alp, zato bomo sedaj s skupnimi močmi skušali ubraniti naslov prvaka.

Prvo polovico minule sezone ste igrali za takrat zelo ambiciozni Koper, kjer pa se niste dolgo zadržali … Zakaj ste odšli iz Kopra? Vodilni možje Slavena Belupa so v zimskem prestopnem roku izrazili željo, da okrepim njihovo ekipo, s čimer se je strinjal direktor Dinama Zdravko Mamić in nato sem na njegovo prošnjo odšel v Koprivnico. To je bila nenadna odločitev, nimam pa nobenih "repov" iz Kopra, šel sem pač svojo pot.

Kje vam je bilo lepše, na Obali ali sedaj, ko ste bolj v središču Slovenije? V Kopru sem doživel lepe trenutke. Vendar je bilo tudi veliko neurejenih stvari, rezultati so bili slabi, a kljub temu imam iz Kopra lepe spomine. V Domžalah sem zelo zadovoljen z vsem, kaj se dogaja. Najpomembneje je, da smo vodilna ekipa PrveLige Telekom Slovenije, kultura ljudi je dobra, vsi so prijazni, zato je življenje še toliko lažje in se res nimam nad čim pritoževati. Je pa res, da tukaj ni morja, a sem na drugi strani spet bližje Zagrebu, kar se na koncu nekako izenači (smeh, op. p.).

Vas hrvaška liga in dres Dinama še mikata? O tem ne razmišljam preveč. Pri Dinamu sem preživel šest najlepših in po drugi strani tudi šest najslabših let v življenju. Ker sem bil v drugem planu, je bilo zame najbolje, da sem takrat odšel v Koper. Nisem hotel sedeti na klopi ali celo na tribuni, pa tudi, če gre za Dinamo. Zadnji dve leti sploh nisem igral, zato sem moral nekaj storiti. O tem, če mi je žal, sploh ne razmišljam, saj sem se želel še naprej razvijati in to sem naredil tako, da sem odšel v drugo sredino.

Verjetno sta bili za vas srečanji v drugem predkrogu lige prvakov proti Dinamu posebni doživetji … Seveda. Bila je nekoliko čudna in neobičajna situacija, da igraš proti klubu, s katerim imaš pogodbo. Priprava pred tekmo je bila veliko težja kot sama tekma. V tistem trenutku sem se začel zavedati, da branim "rumene" barve in tako sem se na igrišču tudi obnašal. Dal sem vse od sebe.

Kako ste se počutili, ko ste zadeli v Maksimiru? Ta trenutek je težko opisati. Vendar pa kljub temu ni bilo posebej velike sreče. Na igrišču ne moreš preveč razmišljati o teh stvareh, saj sem za svojo ekipo hotel narediti vse, kar sem lahko. Priznam pa, da je bilo v meni nekaj občutkov, a sem jih pred tekmo uspel zmanjšati.

Veljali ste kot velik talent hrvaškega nogometa. Doslej pa vam tega še ni uspelo dokončno pokazati. Zakaj? Ne vem. Nabralo se je veliko vsega. Že z devetnajstimi leti sem zaigral za Dinamo in takrat kot mladenič naredil nekaj napak, ki jih nato nisem mogel popraviti. Ob tem pa je tudi Dinamo klub, ki vsako leto pripelje odmevne okrepitve. Tako sta na primer, ravno ko sem bil na vrhuncu moči, prišla reprezentanta Ivica Olić in Boško Balaban. Vemo, kakšna so to imena, zato je bilo normalno, kdo bo igral. Sicer je lepo biti igralec tako velikega kluba, a nikakor ne, če ne igraš. Zato sem vse skupaj pozabil in odšel iz Zagreba. V Domžalah sedaj ponovno dosegam zadetke, s soigralci smo na prvem mestu in tukaj sem ponovno srečen.

Bi ostali v Domžalah tudi po koncu sezone ali vas vleče kam drugam? Tega zaenkrat še ne bi vedel. Če bo vse v redu, bom morda tudi ostal. Zame je trenutno najbolj pomembno, da po polovični sezoni v Kopru in pri Slavenu Belupu celotno sezono odigram v enem klubu. Potem bomo videli, kaj in kako naprej.

Kje bi si želeli najraje zaigrati? Ne vem. V tej smeri, da bi imel neke priljubljene klube ali države, nisem razmišljal. Ko pride do tega, pa bom lahko povedal, če sem zadovoljen in srečen ali ne. Nikoli ne veš, kaj ti lahko prinese življenje.

Kako gledate na "evropski" projekt Dinama, ki že dolgo časa skuša narediti odmeven rezultat v kakšnem izmed evropskih tekmovanj? Dejstvo je, da so vedno blizu, vendar je za dodaten korak enostavno potrebno še nekaj več. Ne da se preko noči priti v evropski vrh. Dinamo ima zelo dobro ekipo, glavni problem pa je hrvaška liga, kjer je brez konkurence in nima možnosti, da bi se navadili na igro, kot jo gojita Werder in Ajax. Slednja imata obenem tudi večjo tradicijo.

Kakšen je medijski pritisk na Hrvaškem in v Sloveniji? Razlika je velika. Tudi tukaj je prisotno nekaj pritiska, a v mejah normale. Ni tako "strašno" kot pri nas. V Dinamu je pritisk na vse zelo velik, 24 ur na dan moreš biti pripravljen na marsikaj. Mogoče se mi tudi zaradi tega ni povsem uspelo dokazati, ker se kot mlad igralec nisem znal soočiti s tem, a kot sem že dejal, je to za mano.

Kako gledate na to, da v domžalski Športni park prihaja tako malo gledalcev? Ne vem. V celotni ligi je praktično tako. Ne daje se take pomembnosti nogometu, kot sem je navajen iz Hrvaške. Škoda, ker bi bilo takrat bolje. Če bi bile tekme tako obiskane kot proti Dinamu, bi bilo zares lepo. Mogoče je problem v Domžalah ta, da gre za mlad klub, ki je šele nekaj let v prvi ligi. Vendar kot nogometaš moreš razmišljati le o svojem delu in na te stvari pozabiti.

Kakšna je po vašem mnenju kakovost slovenske lige? Če primerjamo s hrvaško, ne zaostaja veliko. Razlika je le v tem, da manjkata kluba, kot sta Dinamo in Hajduk z veliko navijači. Je pa zanimivo to, da lahko vsak vsakega premaga, kar daje draž temu prvenstvu.

Kakšen pečat je na vas pustil trener Slaviša Stojanovič? O tem je nehvaležno govoriti. Gre pa za dobrega stratega, ki v vsakem trenutku ve, kaj dela. Ni slučajno naredil vseh teh uspehov z Domžalami. Najprej jih je popeljal v prvo ligo, nato bil dvakrat podprvak in enkrat prvak, v tem se vidi njegovo delo. Ima občutek za ekipo in igralce in to je zelo pozitivno. O njem lahko govorim le pohvalno. Je mlad v tem poklicu in čaka ga še nekaj dela, da izpolni svoje trenerske ambicije, je pa na dobri poti.

Kako ste se ujeli z novimi soigralci? Od prvega dneva so me zelo lepo sprejeli, čeprav sem tujec. V času prilagajanja sem spoznal, da gre za zelo kakovostne nogometaše in dobre osebe. Smo prava "klapa", kar je zelo pomembno za dosego dobrih rezultatov.

Koga izmed njih bi najbolj izpostavili? Vsak na svojem igralnem mestu daje svoj maksimum. Zelo me je navdušil Zlatan Ljubijankič, ki je moderen tip napadalca. Močan je v "duelu", prodoren, dober je v igri ena na ena, skratka, čaka ga lepa prihodnost. Tukaj so tudi reprezentanti, Luka Žinko, Andraž Kirm itd., ki so mladi in imajo pred sabo velike kariere. Od izkušenih sta tu še Dejan Nemec in Siniša Janković. O vsakem izmed njih bi lahko povedal veliko dobrega. Kot pa sem že dejal, sem zelo presenečen nad Ljubijankičem, ki ga pred prihodom v mesto ob Kamniški Bistrici nisem poznal. Kje se vidite čez deset let? Ne vem. To me sprašuje veliko ljudi. Nisem se še odločil, kaj bom počel. Mislim, da je o tem govoriti še nekoliko prehitro, saj imam še nekaj časa za razmislek. Nogomet je moja prva ljubezen, zato bom ostal nekje v bližini.

Za konec nam še povejte, kakšna je razlika med direktorjem Domžal Nenadom Protego in "šefom" Dinama Zdravkom Mamićem. Dinamo je klub, ki ima večjo tradicijo in bogato zgodovino. Tam je vse drugače in na višji ravni. Domžale pa so glede razpoložljivih sredstev eden bolj urejenih klubov, kjer sem bil in kar sem jih videl. Ljudje delajo dober posel, nihče ne pritiska dodatno na igralce. Dinamo je na svojem ravni enako vrhunsko urejen kot Domžale na svojem. Mamić in Protega iz kluba iztisneta maksimum, kar ju krasi kot dobra poslovna človeka. Treba jima je le čestitati in lahko sta za vzgled drugim. Kaj se tiče Mamića, o njem se vse ve. Je nogometni fanatik, ki ima rad Dinamo in mu pomeni vse na svetu. Je pa najbolj izpostavljen v medijih, zato zna včasih reagirati, kot ne bi smel. To pa samo zaradi tega, ker se trudi, drugi pa zaničujejo njegovo delo. Zelo malo ljudi je sposobnih voditi tako velik klub, jaz mu dajem vso podporo.