Bojan in Jaka Brodnik imata poseben odnos

Tisti malo starejši ljubitelji košarke se verjetno spomnite mehke roke Bojana Brodnika, ki je bil med drugim tudi član slovenske košarkarske reprezentance, ki je odigrala prvo tekmo po osamosvojitvi. Nasproti je takrat stala Hrvaška. Ker je bila vpetost v košarko pri Bojanu zelo velika, je bilo sinu Jaki praktično že ob rojstvu v genih zapisano, da bo košarkar.

"Sploh ni dileme, kdo me je navdušil za košarko. Gledal sem očeta, posnetke njegovih iger in slike, zato sem seveda tudi odločil za ta šport, ki ga imam zelo rad," je o odhodu na košarkarsko pot povedal Jaka Brodnik.

Oba je vodil Zmago Sagadin

Mlajšega člana družine lahko trenutno vidimo v dresu slovenske reprezentance do 20 let pod taktirko Zmaga Sagadina in prav priznani trener je na zgodovinski prvi tekmi slovenske članske izbrane vrste vodil tudi očeta Bojana. "Jaka točno ve, kaj hoče. Z vsem srcem je predan košarki. Napreduje iz sezone v sezono. Ni zaletav in gre lepo stopničko po stopničko višje. Ima cilj, ki ga žene. Padci ga ne vržejo iz tira. Vztraja in ima profesionalen odnos," o sinu pravi Bojan, ki je za člansko reprezentanco na uradnih tekmah dosegel 20 točk.

"Pogovoriva se takrat, ko vidim, da ga zanima"

Povsem logično je za pričakovati, da mu z izkušnjami na pladnju servira tudi kakšen nasvet, a pravi, da imata z Jako ob tem poseben odnos. "Ne povem mu vedno le dobrih stvari, ampak tudi napake, ki jih je delal. Zelo dojema stvari ob pogovorih. Veliko je takšnih otrok, ki govorijo staršem, ne mi pridigati po koncu tekme, vendar je pri Jaki povsem obratno. Sam ga sicer ne morim preveč, pogovoriva pa se takrat, ko vidim, da ga zanima. Ko mu ne gre vse po načrtih, se rad pogovori o določeni stvari, da si olajša dušo in mu je potem bistveno lažje," pravi Bojan, Jaka pa ob tem doda: "Očetovi nasveti so koristni. Sicer imava vedno manj časa za pogovore, ker se manj slišimo. Ko je čas, pa me seveda zalaga z nasveti."

Ob pravem razvoju in odločitvah lahko poseže visoko

V lanski sezoni je Jaka igral v dresu Zlatoroga in pri dvajsetih letih počasi prihaja čas, da se preseli v nekoliko višji rang tekmovanja, kot je le državno prvenstvo. In kje ga vidi oče v prihodnosti? "Ob pravem razvoju, pravih odločitvah in z nekaj sreče lahko poseže tudi visoko. Njegov odnos do košarke je zdrav. Je odločen, zato me zanj ne skrbi. Nismo pa preveč nestrpni, ker je to pokopalo že mnoge," pravi Bojan, ki je svoj čas med drugim igral tudi za Koper in Helios. Vendar s Heliosom takrat še ne v hali Komunalnega centra temveč na osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. S Heliosom je denimo osvojil tretje mesto v Sloveniji in bil na pragu jugoslovanske lige, vendar je nato prišlo do razpada nekdanje skupne države.

Po končani karieri je Bojana povleklo v trenerske vode. V minuli sezoni je vodil Janče, zato si med sezono zaradi službenih obveznosti nima časa ogledati vseh tekem sina Jake, je pa prisoten prav na vsaki tekmi slovenske reprezentance na EP U20, na katerem se bo Slovenija danes pomerila v četrtfinalu s Francijo. "Oči si ogleda tiste tekme, ki si jih lahko. Na EP pa je vseskozi navijač. Kje pa naj bo drugače v tem trenutku," se v šali sprašuje Jaka. "Kolikor se le da, grem na tekme. Prav rad si jih ogledam. V Domžalah sem bil na vseh, preselil pa se bom tudi v Stožice. Reprezentanca je suverena v tistih trenutkih, ko je najbolj pomembno. Fantje ne odpovejo v težkem položaju. Takrat so najboljši. To je velika kakovost," je še trenerski pogled na ekipo Zmaga Sagadina podal Bojan.