Z minutami podhranjeni Mačkovšek razmišlja tudi o odhodu

''Drži, bil sem lačen igre. V Nemčiji se ne morem naigrati. Ne bom rekel, da mi trener ne zaupa … Mogoče sem nov, mogoče je to njegov način dela, ampak nisem zadovoljen, ker to že predolgo traja. Glede na to, da je Hannover nekaj vložil v moj prihod, ne razumem svoje skromne minutaže. Mait Patrail (estonski levi zunanji igralec, op. a.) je dober, a ko mu ne gre, jaz vseeno ne dobim priložnosti. Igram po pet, deset minut na tekmo, kar mi še zdaleč ne zadostuje,'' zmajuje z glavo Borut Mačkovšek nekdanji član Celja Pivovarne Laško, ki je na 11 prvenstvenih tekmah zabil 19 golov.

Vsota je za 203 centimetre visokega rokometaša, programiranega za strele od daleč in zabijanje golov, seveda podpovprečna. Strelski rekord sezone je dosegel v pokalnem tekmovanju na tekmi proti ekipi Bad Schwartau, ki jo je Hannover sicer izgubil, Primorec pa je natresel sedem golov: ''Tudi na tej tekmi sem igral samo 15 ali 16 minut. Steklo mi je, trener me je nato potegnil na klop, v igro pa dal Maita, ki mu res ni šlo, čeprav je igral večino srečanja. Na takšnih tekmah bi mi moral dati trener več priložnosti,'' je prepričan Mačkovšek, ki po vrnitvi iz reprezentance v klub napoveduje ukrep. Pogovor s trenerjem.

''Odločil sem se, da ga vprašam, zakaj vlada takšno stanje. Mislim, da na treningu delam dobro. Tudi svoje življenje sem maksimalno spremenil na boljše. Večina ve, da sem rad 'pohajal'. Zdaj v Nemčiji živim z dekletom, zunaj sem bil morda dvakrat, odkar sem v Hannovru. In še to smo bili enkrat z ekipo, ko smo imeli skupni večer. Profesionalizem sem dvignil na višjo raven in postal bolj odgovoren,'' zatrjuje Mačkovšek v upanju, da bo pogovor s trenerjem le prinesel lepše čase. V nasprotnem primeru je pripravljen tudi oditi, čeprav je podpisal triletno pogodbo.