Veszprem ni klub, to je religija

Navijači Veszprema so postavili rekord, kar zadeva gostovanja nasprotnih privržencev v Zlatorogu. Bilo jih je več kot tisoč. Vzdušje je bilo impresivno že pred tekmo. Debelo uro pred njenim začetkom na sicer prostornem parkirišču pred dvorano ni bilo več mogoče dobiti mesta. Veszpremovi navijači – prvi so bili pred Zlatorogom že sredi popoldneva – pa so prešerno prepevali, vsi odeti v značilno rdeče-belo kombinacijo dresov in šalov. Po prihodu na tribune so gostujoči privrženci nadaljevali z glasnim skandiranjem in prepevanjem. Troblje, megafon ... Ko so se pridružili še Florijani in ostali gledalci, sodniške piščalke pred skupaj skorajda 6000 navijači niso slišali niti igralci, kaj šele da bo njen pisk prodrl do tribun.

Kako ne pozabljajo svojih legend, so denimo dokazali s skandiranjem Carlosu Perezu, madžarskem Kubancu, ki že 15 let igra za njihov klub, ter še posebej Dejanu Periću. Zgodbo o prisrčnem srečanju s častilci bivšega kluba pripravljamo za ponedeljkov dopoldan. Štiri leta se je z Veszpremovimi navijači redno srečeval tudi David Koražija, nekdanji slovenski reprezentant, ki je legionarski del svoje kariere preživel ravno pri 20-kratnih madžarskih prvakih. Nad njihovimi navijači je Ormožan seveda navdušen: ''Oni živijo za rokomet. Dvorane so nabito polne, ne le v Veszpremu, po vsej Madžarski. Hodijo tudi na gostovanja, za Veszprem pa stiskajo pesti tudi drugi. Vsi navijajo. Ko se začnejo 'dreti', jim pritegne vsa dvorana, zares je glasno. Spoštujejo vse igralce, tudi tiste, ki jih ni več v klubu. Še uro po tekmi so denimo fotografirajo s tabo pred dvorano. Po vsaki evropski zmagi ekipa zaokroži okrog dvorane in pozdravi navijače. Tudi če se tekma izgubi, ni nič takšnega. To je šport. Vseeno navijajo in čestitajo, če se boriš. Veszprem je torej madžarska rokometna institucija, podpirata ga tudi državna in lokalna politika. V letošnji sezoni pa se zdi, da ima najlepše možnosti doseči res nekaj velikega. Si predstavljate navijaško norišnico, če bi postal evropski prvak?