liga prvakov
Sobotni intervju
Sobota, 14. 3. 2020, 4.00
9 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju: Klemen Ferlin
Izkusil je pekel, nato zaklenil vrata tudi pred največjimi zvezdniki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,73
1
V teh dneh bi se moral z ekipo Celja Pivovarne Laško vneto pripravljati na prvo tekmo osmine finala lige prvakov, kamor se je ekipa slovenskih prvakov uvrstila prvič po letu 2014. A prvi vratar slovenske rokometne reprezentance je zaradi nezadržnega širjenja koronavirusa, tako kot večina njegovih športnih kolegov, vsaj za nekaj časa rokometno žogo postavil v kot.
Klemen Ferlin je prve rokometne korake napravil v domačem Trimu. Leta 2014 se je preselil k velenjskemu Gorenju, sledila pa je selitev k Celju, katerega dres je prvič oblekel leta 2017. Tridesetletnega Trebanjca, ki je v prejšnji sezoni zaradi hudih zdravstvenih težav za kratek čas celo prekinil rokometno pot, po koncu te sezone prvič v karieri čaka selitev na tuje. Postavil se bo med vratnici nemškega prvoligaša Erlangena, kjer se je nekoč kalil tudi nekdanji slovenski reprezentant in vratar Gorazd Škof.
Na preteklem evropskem prvenstvu je bil med glavnimi orožji Slovenije.
"Dolenjska hobotnica" je na letošnjem evropskem prvenstvu naravnost zablestela. Ferlin je bil po letih dolgega čakanja in smole, ki mu je preprečila nastope na nekaterih prvenstvih, že na svojem prvem velikem tekmovanju med najboljšimi posamezniki turnirja. V vratih slovenske izbrane vrste je bil nerešljiva uganka za številne rokometne velesile. Na varni razdalji telefonskega klica in v senci trenutnega dogajanja v svetu smo se s Klemnom pogovarjali o slovenski reprezentanci, ligi prvakov in tudi o njegovih zdravstvenih težavah ter prvi selitvi v tujino.
Vsi sobotni intervjuji na enem mestu.
Najprej najbolj aktualno vprašanje. Zaradi širitve koronavirusa ste tudi rokometaši ostali brez tekmovanj. Kako vse skupaj doživljate vi?
Uf, vse skupaj je nekoliko čudno in presenetljivo, saj smo kar naenkrat ostali brez treningov in tekem. A kljub temu se zagotovo vsi strinjamo, da je to edini pravilni način, da se virus zajezi in da se znova vzpostavijo razmere, kot so bile pred to epidemijo. Prestavili so tudi tekmo osmine finala lige prvakov, vsaj do ponedeljka ne bomo sploh trenirali, zato sem trenutno doma na Dolenjskem.
Koronavirus zaprl tudi rokometne dvorane
Evropska rokometna zveza je zaradi pandemije novega koronavirusa odpovedala vse tekme na klubski in reprezentančni ravni do 12. aprila. V tem obdobju bi na veliko sceno morali stopiti tudi rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki bi morali prihodnjo soboto odigrati prvo tekmo osmine finala lige prvakov proti Kielcam, a so vse tekme prestavljene za nedoločen čas.
Prav tako je prestavljen kvalifikacijski turnirji za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu, ki bo namesto aprila na sporedu junija. Mesto v kvalifikacijah za OI 2020 si je s četrtim mestom na januarskem evropskem prvenstvu zagotovila tudi slovenska moška članska reprezentanca. Ta bi morala med 17. in 19. aprilom nastopati v Berlinu, kjer bi zaigrala ob boku reprezentanc Alžirije, Nemčije in Švedske. Zadnje ostajajo tekmice izbrancev Ljubomirja Vranješa, saj so z IHF sporočili, da sprememb pri udeležencih ne bo.
V osmini finala bo stal nasproti reprezentančnemu kolegu Blažu Jancu.
V osmini finala, če in ko ga boste odigrali, vas s Celjani čaka težek nasprotnik, poljske Kielce.
Že z uvrstitvijo v osmino finala smo dosegli svoj cilj. Normalno, da se zdaj ne bomo kar tako predali in bomo dali vse od sebe, a zagotovo nam bo izjemno težko. Kielce so močan nasprotnik, dobro jih poznamo, saj sta v klubu tudi Blaž Janc in kot pomočnik trenerja Uroš Zorman. V ekipi sta tudi dva nekdanja "Celjana" Dani Dušebajev in Branko Vujović, tako da se res dobro poznamo, ne nam ne njim motivacije zagotovo ne bo manjkalo.
Tudi v preteklosti so bile Kielce v Celju že večkrat poražene, tako da nimajo dobrih izkušenj s Celjem. Mislim, da bi lahko to bila dobra tekma, nam pa bo, če bodo ob tekmi še veljali ukrepi proti koronavirusu, brez navijačev veliko težje.
Pa kljub temu, prvič po šestih letih ste se uvrstili v osmino finala lige prvakov. V primerjavi z lansko sezono je ekipa morda po imenih nekoliko manj "zvezdniška", a rezultati kažejo drugače. Kje se skriva ključ do uspeha?
Celje ima po mojem mnenju že nekaj let odlično ekipo, ampak v tej sezoni je povezanost v ekipi še na nekoliko višji ravni kot v preteklih letih. Tudi igra je na visoki ravni, v državnem prvenstvu gremo na vsako tekmo skrajno resno, to se potem pozna tudi v ligi prvakov. Sicer v tej sezoni nismo dosegli kakšnih odmevnih rezultatov, ampak smo dosegli nekaj zmag, ki so nam odprle vrata v osmino finala. Med drugim smo zmagali tudi v Zagrebu, kjer je bila tekma na vse ali nič in smo res morali pokazati svoj značaj, kar nam je na koncu tudi uspelo.
Celjani so se uvrstili v osmino finala lige prvakov.
Kdo je po vašem mnenju favorit za osvojitev lige prvakov?
Že nekaj let se dogaja, da favoriti v ligi prvakov ne zmagajo. Zagotovo je letos prvi favorit za osvojitev evropske krone Barcelona, potem pa so tu še Pick Szeged, PSG in Veszprem. A nikoli se ne ve, ne podcenjujem tudi drugih ekip, bomo videli, komu se bo uspelo uvrstiti na sklepni turnir četverice.
Kako ste za zdaj zadovoljni s sezono?
"Za zdaj nam gre vse po načrtih."
Za zdaj nam gre vse po načrtih. Sam imam z novim klubom v Nemčiji že sklenjeno pogodbo za prihodnja tri leta in nimam nobenih skrbi, da bi se moral kam prodati. Zato lahko res uživam v igri in igram povsem sproščeno. Tudi z reprezentanco nam gre super in se zato res nadejam iger tudi v naslednjih sezonah tako v svojem novem klubu v Nemčiji kot s slovensko izbrano vrsto.
V preteklih sezonah ste imeli veliko težav z alergijami oziroma natančneje s kronično urtikarijo (kronična urtikarija ali koprivnica je bolezen, pri kateri se skoraj vsakodnevno pojavljajo srbeče kožne spremembe urtike, angioedem ali oboje v obdobju več kot šest tednov, op. p.). So te težave zdaj že preteklost?
Hujše zdravstvene težave so že za mano, a še vedno moram zelo paziti na prehrano. Ne smem jemati nobenih zdravil, ker se mi lahko vse skupaj hitro ponovi. Čeprav je na začetku kazalo, da bodo težave hitro rešljive, so se razmere precej zapletle. Ne obstaja razlog za to in ni pravega zdravila. Treba je počakati, da stvar mine. Imam posebno dieto, s katero lahko povsem normalno živim oziroma delam vse, kar si želim.
Kako je s psihološko pripravo pred tekmo?
Mislim, da ima vsak igralec pred tekmo svoj protokol. Jaz si na dan tekme ogledam preostala srečanja nasprotnikov, potem pa se poskusim zamotiti z drugimi stvarmi, da ne razmišljam o tekmi. Drugih posebnih priprav nimam.
Kalil se je tudi v dresu Gorenja.
Prvi poziv v reprezentanco ste dobili že leta 2010, ko vas je opazil tedanji selektor Zvonimir Serdarušić. Potem so vam nekaj nastopov na velikih tekmovanjih preprečile tudi poškodbe, tako da ste na prvi nastop na velikem tekmovanju čakali vse do letos. Je bila zato motivacija letos morda še na višji ravni?
Dolgo časa sem že v reprezentanci, a po res dolgem času sem dočakal ta debi na velikih tekmovanjih. Motivacija je pri meni vedno na najvišji ravni. Tolikokrat sem že zaradi takšnega ali drugačnega razloga ostal brez nastopa v reprezentanci, da me tudi tokrat, če ne bi bil povabljen v izbrano vrsto, to ne bi ubilo, kot bi to morda nekatere druge igralce. Zagotovo bi bil razočaran, a se zaradi tega ne bi pretirano obremenjeval. Zdaj ko sem dobil priložnost in ko sem videl, kako lahko pomagam ekipi, pa imam še večjo motivacijo za nastope v reprezentanci. Vedno poskušam na čim boljši način pomagati svoji ekipi oziroma v tem primeru slovenski izbrani vrsti.
V reprezentančnem dresu je na preteklem EP naravnost blestel.
Letos vam je v dresu slovenske izbrane vrste uspel izjemen debi na velikih tekmovanjih, na preteklem evropskem prvenstvu ste bili med najboljšimi vratarji turnirja. Verjetno je to velika potrditev za vaše dosedanje delo?
Da, zagotovo je to velika potrditev zame. Pred prvenstvom res nisem vedel, kako mi bo šlo. Trener Ljubo mi je res zaupal, zelo mi je pomagal pred vsako tekmo, če sva z Urhom (Kastelicem, op. p.) potrebovala kakršno koli pomoč. Pri analizi strelca nama je na primer vedno svetoval.
Tudi z obrambo sem odlično sodeloval, predvsem z Borutom Mačkovškom in Blažem Blagotinškom in seveda tudi z drugimi. Res smo bili dobro uigrani in odlično smo se razumeli, tako da je bilo meni kot vratarju v golu veliko lažje, kot bi mi bilo sicer. Tako nisem imel pretirano težkega dela. Pravi čas sem ujel tudi formo in potem je bilo vse veliko lažje. Tudi v trenutkih, ko morda ne pričakuješ, da ti bo šlo, gre vse kot po maslu.
Na evropskem prvenstvu ste osvojili četrto mesto, na koncu je verjetno ostalo nekaj grenkega priokusa, saj je bilo odličje res blizu. Kako danes gledate na ves turnir?
Po tisti polfinalni tekmi s Španijo smo bili vsi zelo razočarani, ampak potem, ko pomisliš na to, da še deset dni pred začetkom prvenstva nismo vedeli, kdo bo trener, da smo skupaj opravili res malo treningov, odigrali smo le dve prijateljski tekmi in nismo bili pretirano uigrani, smo na prvenstvu naredili dobro delo. Zato mislim, da je to četrto mesto velik uspeh in bi verjetno skoraj vsak od igralcev podpisal za takšno uvrstitev pred prvenstvom. Hkrati smo izpolnili še svoj cilj in se uvrstili v olimpijske kvalifikacije. Mislim, da smo vsi z opravljenim na tem turnirju lahko zadovoljni.
Slovenija je na EP osvojila četrto mesto.
Če bo šlo vse po načrtu, vas zdaj junija čakajo tudi kvalifikacije za olimpijske igre.
Največji tekmici na turnirju bosta zagotovo Švedska in gostiteljica Nemčija. Nemci bodo igrali doma in bodo tudi zaradi tega naš največji tekmec za prvo mesto v skupini. Čeprav se na olimpijske igre uvrstita dve reprezentanci, si želimo prvega mesta. Če bomo igrali tako, kot smo na večini tekem na evropskem prvenstvu, lahko premagamo vse tri reprezentance. Ampak je ogromno spet odvisno od dnevne forme vseh igralcev. Čakajo nas težke tekme in zagotovo bomo igrali gol za gol.
Pravijo, da si vsak športnik vsaj enkrat v karieri želi nastopiti na olimpijskih igrah. Je tudi pri vas tako?
Upa, da bo julija nastopil na olimpijskih igrah.
Da, zagotovo. Gre za res posebno tekmovanje in o tem verjetno sanjamo vsi v izbrani vrsti. Ko imaš takšne sanje enkrat na dosegu rok, potem želiš narediti vse, da ti to tudi uspe. Gre res za posebno čast. Na olimpijskih igrah nastopi le peščica najboljših športnikov in tudi moj cilj je, da bi bil med njimi. Zagotovo bi bila to tudi dobra zgodba za vnuke (smeh, op. p.).
Slovenska reprezentanca je pred kratkim dobila tudi tekmeca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Egiptu. Čakata vas dve tekmi s Srbijo. Kaj pričakujete od teh kvalifikacij?
Naloga gotovo ne bo lahka. Slovenija je favorit, a tudi Srbija ima dobro reprezentanco. Spet bomo morali iti na glavo. Če bomo to naredili in odigrali tako, kot znamo, mislim, da ni skrbi, kdo bo potnik na svetovno prvenstvo. A vse je odvisno od našega pristopa na obeh tekmah.
Selektorski stolček je pred prvenstvom prevzel Ljubomir Vranješ. Večina pravi, da je z njim v reprezentanci zavladala nova energija. Kako vam ustreza delo z njim?
Ljubo je super. Je tudi prvi selektor, ki me je vzel na veliko tekmovanje (smeh, op. p.), zaradi tega sem mu neizmerno hvaležen. Kot človek in kot trener je res odličen. Nikoli ne pokaže živčnosti, v vseh razmerah se zna odzvati zelo mirno. V vsakem trenutku želi iz igralca potegniti največ. Res ga zelo spoštujem in upam, da bomo z njim dosegli še veliko uspehov. Z vsakim novim trenerjem pride nova energija, nekakšna šok terapija. Resnično upam, da bo ta energija z Ljubom trajala še dolgo in da bomo z njim ustvarili dolg cikel uspešnih turnirjev in prvenstev.
Nad delom Ljubomirja Vranješa je navdušen.
Od kod izvira vaša ljubezen do rokometa?
Rokomet sem začel trenirati le zaradi tega, ker sem imel preveč časa in energije. Bil sem sošolec Staša Skubeta (rokometaš Vardarja, op. p.), ki je prvi začel trenirati rokomet. Bila sva velika prijatelja, v osnovni šoli sva ogromno časa preživela skupaj, zato sem začel trenirati tudi jaz. Vsaj do 18. leta nisem nato nikoli razmišljal, da bi se z rokometom lahko ukvarjal profesionalno. Potem ko sem enkrat prišel v mladinsko reprezentanco, s katero sem na svetovnem prvenstvu osvojil tretje mesto, pa sem začel razmišljati o tem, da bi se z rokometom lahko preživljal. Takrat sem začel na treningih še bolj trdo delati, kar se mi je na koncu tudi obrestovalo.
Od Celja se želi posloviti z naslovom državnega prvaka.
V državnem prvenstvu s Celjem za zdaj odločno korakate proti novemu naslovu slovenskih prvakov. Kakšne cilje imate do konca sezone?
Naš cilj do konca sezone je zmagati na vseh tekmah. Vsako srečanje si želimo odigrati na najvišji ravni. Zagotovo nam gredo rezultati nekaterih drugih ekip, pri tem imam v mislih predvsem Gorenje in Ribnico, trenutno zelo na roko. Imamo veliko prednost, ne smemo se ozirati na druge tekme, igrati moramo svojo igro. V enakem ritmu moramo igrati in zmagovati še naprej. Ko oziroma če se bo liga po koncu epidemije koronavirusa nadaljevala, moramo držati visok ritem, da ne bo proti koncu sezone tako kot lani nastopila panika.
Pri 30 letih vas po koncu te sezone prvič v karieri čaka selitev v tujino, natančneje v Nemčijo k Erlangenu. Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili za selitev?
Vsako leto se je na mizi znašla kakšna ponudba, a se te včasih niso finančne splačale, včasih pa ni šlo za tako priznan klub, kot bi si sam želel. Iz Gorenja v Celje sem prestopil že osem mesecev pred dokončno selitvijo v knežje mesto. Želel sem si postati državni prvak še s Celjani in zaigrati tudi v ligi prvakov. Zdaj se mi je dokončno odprla možnost, da se podam na tuje, natančneje k Erlangenu. Prepričali so me s svojimi ambicijami, s tem so me naravnost navdušili, zato nisem potreboval dolgega razmisleka, preden sem se odločil, da podpišem pogodbo.
Prav tako se veselim igranja v nemški bundesligi, za katero vsi pravijo, da ima svoj posebni čar. Rokometna bundesliga je svet zase, vsako tekmo se igra pred nabito polnimi dvoranami, vsaka tekma ima oznako derbija in vse to dela ligo zelo posebno tako za igralce kot navijače. Selitev v Nemčijo že komaj čakam. Uredil sem si že nekaj stvari. Čaka me neko novo obdobje, ki se ga zelo veselim, upam, da ga bom uspešno odprl. V bundesligi me čakajo res težke in velike tekme, tako da tam motivacija res ne sme biti pod vprašajem. Veselim se življenja v tujini in vseh preizkušenj, ki jih bo to prineslo, da vidim, ali sem tega res sposoben.
Preberite še:
1