Slovenci za Kiel zabili kar 1117 golov

Najglobljo sled je v Kielu pustil Vid Kavtičnik, ki je za zebre igral štiri sezone. K nemškemu velikanu se je iz Gorenja napotil leta 2005 kot 21-letni mladenič in takoj potrdil, da je kaliber za najvišje dosežke. Leta 2007 je s svojim klubom stopil na krov Evrope, v finalu lige prvakov igral še v letih 2008 in 2009. Velenjski čudežni deček, ki trenutno v Montpellieru okreva po poškodbi kolena, je štirikrat postal nemški prvak, trikrat pokalni zmagovalec, v vitrino pa je postavil še štiri ostale lovorike. Utrdil je svoj sloves enega najboljših desnih kril na svetu in pred tremi leti skupaj z Nikolo Karabatićem za vrtoglavi poldrugi milijon evrov prestopil v Montpellier. Skupaj je za Kiel zabil kar 952 golov – povprečno 4,5 na tekmo –, od tega 229 s sedemmetrovk.

Zdajšnji športni direktor Celja Pivovarna Laško Roman Pungartnik je del svoje kariere namenil tudi nastopanju za Kiel. Konkretno sezoni 2003/04 in 2004/05. Z zebrami je osvojil pokal EHF leta 2004 in postal nemški prvak ter zmagovalec superpokala leto kasneje. Sodelovanje s tedanjim trenerjem Zvonimirjem Serdarušićem je Pungartnik nadaljeval tudi kasneje, po koncu kariere, ko je postal športni direktor Celja in direktor reprezentance, Noka pa je vodil omenjeni ekipi. Skupaj je Pungartnik na 63 tekmah za Kiel zabil 124 golov, od tega 10 s sedemmetrovk, z veseljem pa se sodelovanja z njim – sicer kasneje pri Gummersbachu – spominja tudi zdajšnji trener zeber Alfred Gislason.

Izredno zanimiva je Kielova zgodba Aleša Pajoviča, ki je na severu Nemčije igral zgolj tri mesece (oktobra, novembra in decembra 2007) kot posojeni igralec Ciudad Reala samo za bundesligo, a vseeno požel velike simpatije. Njegov prihod je bil posledica številnih poškodb v tistem obodbju, saj so bili na bolniškem dopustu Karabatić, Filip Jicha in Kim Anderson. Celjanove minute v Španiji pa so bile skopo odmerjene, saj je Ciudad Real lahko igral le z devetimi tujci, imel pa jih je deset. Pajovič je bil torej nekakšna Desetnica, zato jo je mahnil v Nemčijo in navdušil že na prvi tekmi z Gummersbachom. Načeloma naj bi igral le v obrambi, a je naposled zabil kar deset golov. Ob koncu leta 2007 se je njegova posoja iztekla, v Španiji se je mesto za tujca sprostilo, na zadnji tekmi z Grosswallstadtom pa mu je zaploskala vsa dvorana. Tudi sam se je v Kielu počutil odlično in za slovo dejal, da ima njegovo srce zdaj črne in bele črte. V bundesligo se je še vrnil: že drugo sezono namreč uspešno nastopa za Magdeburg. Skupaj je na 15 tekmah za Kiel Pajo dal 41 golov, od tega enega s sedmih metrov, oziroma 2,7 na tekmo.