Ošlak: Sloveniji kapo dol pri delu z mladimi

Čeprav je pred kratkim dopolnil šele 29 let, je Korošec Borut Ošlak obredel že kar nekaj rokometnega sveta. Iz domačega Slovenj Gradca ga je pot vodila v Celje, nato je sprejel izziv iz Španije in se odpravil v Cangas. Ko je pred leti začutil, da je kriza že začela vrtati luknje v trup ladje asobala, se je morda malo presenetljivo vrnil v Slovenijo in sezono 2010/11 odigral v Ribnici. A nadstandardna kakovost ga je spet popeljala v svet, tokrat v Francijo, kjer se je z Aixom vzpel med prvoligaše. V pretekli sezoni je s klubom iz slikovite Provanse prvenstvo končal na devetm mestu. Hvalažen je tudi za možnost sodelovanja z Nikolo Karabatićem.

''V ponos mi je bilo igrati s takšnim rokometašem, kot je Nikola Karabatić. Rokomet ima v malem prstu. Za vsako minuto ve, kje je šibka točka nasprotnika. Točno ve, kam se je treba postaviti. Ogromno sem se naučil od njega, veliko nam je pomagal pri obstanku v ligi. Užitek mi je bilo igrati z njim. Seveda tudi z Luko, ki bo še tri sezone ostal v Aixu, menim, da bo postal eden vodilnih mož v napadu in obrambi. Ima talent, višino, predispozicije ...'' je komplimente novemu članu Barcelone nasul srednji zunanji, ki je nedavno s klubom podaljšal pogodbo do leta 2015.

Ošlak, ki se je s soprogo v Franciji izvrstno znašel, bo kmalu postal diplomirani pravnik in malce že razmišlja, kaj bi s svojo izobrazbo lahko počel. Morda bi lahko postal sindikalist ali borec za pravice igralcev? ''Zdaj je kriza in imajo igralci velike težave z izplačili pogodb. Na tem področju je veliko dela. Res pa je, da je Slovenija tako majhna, da prav veliko klientov nimaš ... Na žalost je v rokometu vse manj klubov, kar me zelo zelo žalosti. Imamo pa enkratno rokometno šolo. Sami ste videli – naš klub z dvema milijona proračuna se bori proti Mariboru in ne more zmagati. Kapo dol delu z mladimi, tega sem zelo vesel. Žal pa mi je, da liga ni še močnejša in boljša. Pozdravljem, da veliko priložnosti dobivajo mladi, čaka nas svetla prihodnost. A treba je bilo zmanjšati proračune, tako ni moglo iti več naprej. Slovenija je majhna. Dva milijona prebivalcev ima večje mesto v Franciji, Nemčiji ali Španiji. Ne more imeti vsaka vas rokometnega kluba z velikim proračunom,'' na morda prevelike oči nekaterih opozarja koroški organizator igre, ki ga med drugim močno zanima tudi kriminalno pravo. Meni, da bi bilo licenciranje sijajna rešitev za slovenski klubski rokomet, četudi bi morda prva liga za to morala žrtvovati nekaj klubov: ''Na žalost, a bo pač kakšnih šest klubov, ki bodo rokometaše redno plačevali in pogodbe pripravili že maja ali junija. Na voljo bodo imeli na primer 100.000 ali 200.000 evrov in operirali s tem denarjem. V Franciji ne dobiš licence, če do konca junija ne predložiš podpisanih pogodb s sponzorji. A vseeno se pojavljajo problemi, če nekemu klubu pri dveh milijonih proračuna manjka 50.000 evrov. Zato ne morejo registrirati novih igralcev.''