Mejnik, na katerega Slovenija ne more biti ponosna

Slovenija ima v rokometni ligi prvakov dolgo zgodovino z neizbrisnim pečatom. Od leta 1993 do 2002 so slovenske barve v ligi prvakov redno zastopali rokometaši Celja Pivovarne Laško, v naslednji sezoni so slovenske barve v tem tekmovanju zastopale ljubljanske Prule, v sezoni 2003/04 pa je imela Slovenija v ligi prvakov prvič dva predstavnika. Tisto sezono so na najvišjo stopničko stopili ravno Celjani, ki so v velikem finalu ugnali Flensburg.

Od leta 2004 pa do 2008 sta Slovenijo v ligi prvakov zastopala Celje in Gorenje, sezono kasneje so poleg Celja v Evropi nastopali še Koprčani, sezono kasneje pa so namesto Kopra mesto med elito znova dobili Velenjčani. V sezoni 2012/13, kjer sta imela mesto v skupinskem delu že zagotovljeno Celje in Gorenje, je v kvalifikacijah neuspešno nastopil še koprski Cimos. Od leta 2018 pa do lani so Slovenijo v ligi prvakov zastopali le Celjani, letos pa se je tako prvič po 18 letih zgodilo, da je Slovenija ostala brez svojega predstavnika. Najuspešnejši slovenski klub v Evropi Celje je sicer skupno kar 25 sezon igral v ligi prvakov, od tega so se Celjani šestkrat uvrstili v polfinale.

Slovenski prvaki iz Velenja bodo nastopali v drugem najboljšem evropskem tekmovanju. Celjani in Trebanjci so v istem tekmovanju izpadli v kvalifikacijah. Foto: Grega Valančič/Sportida Zavoljo slabšega položaja na mednarodni klubski lestvici je slovenski klubski rokomet letos prvič po letu 1993 oziroma kar prvič, odkar je bila ustanovljena liga prvakov, kot jo poznamo danes, ostal brez mesta v najmočnejšem tekmovanju. Slovenski prvak Gorenje Velenje je bil do zadnjega kot prvi v čakalnici, nastop pa bi si zagotovil, če Vardar iz Skopja ne bi plačal garancijskega pologa v višini milijona evrov. Makedonci so nato svoj dolg le izpolnili in bodo tako tudi letos del evropske elite. Velenjčani bodo tako kot edini slovenski predstavnik v Evropi nastopali v drugem najkakovostnejšem tekmovanju, evropski ligi.

V boj številni slovenski rokometaši

Za evropsko krono se bo udarilo 16 najboljših evropskih moštev, ki bodo razdeljena v dve skupini. Tako kot v prejšnji sezoni si bosta najboljši dve ekipi iz vsake skupine zagotovili neposredno mesto v četrtfinalu, preostale ekipe do šestega mesta pa se bodo med seboj udarile v osmini finala. V prejšnji sezoni so se po dolgih šestih letih čakanja na vrh znova povzpeli rokometaši Barcelone, ki jim je do naslova pomagala tudi slovenska trojica Jure Dolenec, Blaž Janc in Domen Makuc. V tej sezoni bosta lovoriko branila le zadnja dva, saj bo slovenski kapetan kariero nadaljeval pri francoskem Limogesu.

Domen Makuc bo z Blažem Jancem branil naslov evropskega klubskega prvaka. Foto: Grega Valančič/Sportida

Slovenska falanga na Madžarskem

Poleg Barcelone v tej sezoni v ožji krog favoritov zagotovo spadajo rokometaši zvezdniškega PSG-ja, ki tako kot nogometaši že vrsto let kljub izjemnim denarnim vložkom ostajajo brez končnega uspeha. Po letih 2016, 2017, 2018 in 2020 se jim je na zaključnem turnirju zalomilo tudi v prejšnji sezoni. Visoko znova merita tudi nemška kluba Kiel z Miho Zarabcem in Flensburg-Handewitt. Svoje načrte imajo zagotovo tudi na Madžarskem, kjer so na delu številni slovenski rokometaši. Barve Picka iz Szegeda bodo zastopali Dean Bombač, Matej Gaber, Borut Mačkovšek, Mario Šoštarić in Nik Henigman, Veszprema pa Gašper Marguč in Blaž Blagotinšek. Nevaren bo tudi lanski finalist danski Aalborg, ki ga je s prestopom iz Barcelone v tej sezoni okrepil eden najboljših rokometašev na svetu Aron Palmarsson.

Kamenček v mozaik slovenskih nastopov bosta dodala še Staš Skube in Jaka Malus, ki bosta tudi v tej sezoni na delu kot člana Meškova iz Bresta. 16 ekip se bo pomerilo za nastop na zaključnem turnirju četverice, ki ga bo že tradicionalno gostila Lanxess Arena v nemškem Kölnu 18. in 19. junija prihodnje leto.

Preberite še:

Sportal Legendarni slovenski kapetan pogumno zakorakal v neznano

Sportal Prvaki padli v Trebnjem, Celjani ugnali Maribor