Če se veselijo igralci, skačemo tudi novinarji

Brez kritike ne gre

Po zmagoslavju nad Norveško je iz slovenske garderobe v dvorani v Stavangerju odmeva Avsenikov "Na Roblek". Naši fantje so si po fantastični zmagi zasluženo privoščili nekaj minut sprostitve. Prav vsi, ki spremljamo slovensko reprezentanco že vrsto let, smo bili navdušeni nad pristopom moštva proti Norveški. Nekateri morda celo presenečeni. A čeprav nas mnogokrat igralci in strokovno vodstvo "gledajo postrani", ko zapišemo kakšno kritiko na njihov račun ali pa jih ocenjujemo negativno, je sedmi sili v največje veselje o reprezentanci pisati lepo.

Seveda si želimo, da bi bilo podobno na vsaki tekmi, na vsakem velikem tekmovanju. Pa vendarle, šport je le šport. Enkrat gre, drugič spet ne. Delo novinarjev in poročevalcev pa je javnosti predstavljati pravo sliko dogajanja, ne pa jo popačiti. Zato ne moremo o njih pisati dobro (si izmišljevati), če igrajo slabo ali pa obratno. Skratka, tako kot se veselijo zmag športniki, se tudi mi z njimi, čeprav se tega sami morda ne zavedajo. Načelo v novinarstvu pravi, da na novinarskih tribunah ni prostora za navijanje, a ob pogledih na ekipo, ki nosi dres s slovenskim državnim grbom, si pač nekateri ne moremo pomagati. Tako smo tudi nekateri slovenski novinarji v Stavangerju poslušali zgražanje danskih kolegov in pa gledalcev, ko smo ob vsakem zadetku Slovenije ali odlični obrambi, skočili s svojih stolov. Morda res neprimerno, a tudi nam so popustile zavore in zapela čustva. Tudi ob porazu z Dansko smo sočustvovali z njimi, saj so se res borili hrabro.

Na Poljskem rokomet daleč zadaj

Skandinavci niso tako vročekrvni in čustveni, zato pa so poljski kolegi polni čustvenih izlivov, težkih besed in vzklikov. Na zadnjem evropskem prvenstvu v Švici sta o poljski reprezentanci poročala le dva, na Norveško jih je prišlo več kot 20. Kot pravi kolega iz največjega poljskega časopisa so tudi tisti, ki nimajo pojma o rokometu, hitro spreobrnili svoje mišljenje ter začeli poročati tudi o njem. Naslov svetovnih podprvakov je le potegnil za sabo voz. A razočaranje po slabih predstavah je bilo veliko. Če ni polfinala, gremo domov, so mi razlagali poljski novinarji.

Rokomet je na Poljskem bojda šele nekje na sedmem mestu na lestvici športov, zato ni pomena, da bi ostajali. Slavje po svetovnem prvenstvu je trajalo mesec dni, danes jih le malo ve, da je njihova reprezentanca stopila tik pod evropski vrh. Bržkone bo norveški kolaps hitro pozabljen.

Nikoli pa ne bo pozabil tekme med Slovenijo in Norveško, major Slovenske vojske Tadej Novak, ki je opravljal svojo dolžnost v Stavangerju v bazi Nato. Edina slovenska zastava med množico danskih in norveških navijačev. Kako lepo.