Eden najstarejših športov nasploh, ki pa ga ni bilo na vseh OI

Uporaba loka in puščice za lov naj bi segala 25 tisoč let v človeško zgodovino, gre za natančno strelsko veščino, od izuma strelnega orožja pa je v vojski izgubil vrednost. Lokostrelstvo je zato postalo predvsem športna dejavnost, občasno še vedno tudi lovska.

V olimpijskem programu se je lokostrelstvo prvič znašlo leta 1900 na igrah v Parizu. Tudi na naslednjih dveh izvedbah iger, leta 1904 v St. Louisu in leta 1908 v Londonu, so lokostrelci lovili olimpijske medalje, leta 1912 tega športa na igrah v Stockholmu ni bilo, vrnil se je leta 1920 v Antwerpnu, nato pa izginil vse do leta 1972, ko je olimpijske igre gostil München.

Sistem tekmovanja se je v zgodnjem olimpijskem obdobju spreminjal, včasih so lokostrelci puščice streljali v premikajoče se tarče, enotnih pravil ni bilo vse do ustanovitve Mednarodne lokostrelske zveze (najprej FITA - Fédération Internationale de Tir à l'Arc, danes World Archery) leta 1930. Ženske so nastopile že leta 1904, prav tako leta 1908, leta 1920 pa ne. Od leta 1972 streljata oba spola.

Danes na olimpijskih igrah streljajo v statične tarče na razdalji 70 metrov. Uporabljajo ukrivljeni (recurve) lok. Tekmovanje poteka v obliki dvobojevanja na izločanje. Dvoboji potekajo v setih, v vsakem setu ima tekmovalec na voljo tri puščice.

Pet slovenskih lokostrelcev je izkusilo olimpijske igre, leta 1976 Bojan Postružnik še pod zastavo Jugoslavije, v času samostojne Slovenije pa Samo Medved (1992 in 1996), Matevž Krumpestar (1996), Peter Koprivnikar (1996 in 2000) in Klemen Štrajhar (2012).

V Riu bodo podelili štiri komplete medalj, za posamični in ekipni preizkušnji v moški in ženski konkurenci. Lokostrelsko tekmovanje bo potekalo od 5. do 12. avgusta, boji za odličja bodo 6., 7., 11. in 12. avgusta.