VIDEO: Na treningu vroče Ukrajinke

Z Nadiyo Bochkovo in njenim plesnim partnerjem Miho Vodičarjem smo se srečali v prostorih Plesne šole Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer preživita večino svojega časa. "Glede na to, da tukaj preživim več časa kot doma, bi ga lahko imenovala kar moj prvi dom," uvodoma pove svetlolasa Ukrajinka, ki kljub trem vloženim vlogam za pridobite slovenskega državljanstva in številnim medaljam, ki jih osvaja za Slovenijo, še vedno ostaja brez slovenskega potnega lista, kar jo bo "oropalo" udeležbe na svetovnih igrah v Kolumbiji. Čeprav nekateri menijo, da ples prej kot med šport sodi v svet umentosti, pa je po ogledu treniga jasno, da je takšno razmišljanje krivično. Tudi Nadiya nqa fotografovo prošnjo, da bi jo raje slikal pred treningom, ko je še spočita in sveža, z odgovorom: Jaz utrujena? No, po sedmih urah treniga, mogoče!" daje vedeti, so je več ur trajajoče garanje zanjo prej del vsakdana kot posebnost. Kljub temu, da ima 23-letna Ukrajinka s plesom polne roke dela, si v prihodnosti vseeno želi poskusiti tudi slasti drugih športnih zvrsti. "Ko zmagava na svetovnem prvenstvu in ko se bom malce umaknila iz tekmovalnega športa imam v načrtu že izdelan seznam športov, ki jih želi poskusiti," pravi Nadiya. Seznam je obsežen, a prva tri mesta so jasno zakoličena. "Kot majhna deklica sem veliko jahala – moja mami se je z ježo ukvarjala profesionalno - pa si potem zaradi strahu pred poškodbami nisem upala nadaljevati. Želim se naučiti igrat tenis in golf, pa še kaj bi prišlo v poštev," našteva, medtem ko si športne prenose najpogosteje ogleda kar med obiskom fitnesa in tako ubije dve muhi na en mah. Ljuba staji tenis in nogomet, ki jo spomni na čase, ko je kot majhna deklica z očetom obiskovala nogometne tekme s postavnim Ševčenkom v ospredju. Na vprašanje, za koga stiska pesti, ko si nasproti stojijo slovenski in ukrajinski športniki pa diplomatsko odgovarja: "Za najboljšega, seveda!" Čeprav na prvi pogled samozavestna in odločna, pa se tudi Nadiya občasno znajde v obdobju, ko ne ve, kako naprej, kaj mora spremeniti in nadgraditi. "Takrat običajno izgubiš voljo in skušaš najti neko novo motivacijo. Imam pa to srečo, da sva dva in kadar se eden znajde na tleh, ima drugi nalogo, da ga motivira in obratno. Mislim, da je glede tega športnikov v individualnem športu precej težje, saj so kljub podpori trenerja, psihologa in cele ekipe ljudi, na igrišču vendarle sami. Ne glede na to, da je včasih težko in da razmišljava vsak po svoje, pa vedno teživa k dosegi skupnega cilja," osvetljuje pozitivne točke tekmovanja v paru. Par Bichkova-Vodičar se ponaša z nazivom svetovnih podprvakov v kombinaciji 10 plesov in na vprašanje, kaj je tisto, kar jima do naziva svetovnega prvaka še manjka, Bichkova brez pomisleka odgovarja: Še pol leta! Svetovno prvenstvo je novembra" vzklikne in vse Slovence povabi naj stiskajo pesti. "Nikoli ni vse idealno, vedno je prostor za izboljšave in to nama pomaga, da se razvijava in nadaljujeva z delom," pravi plesalka, ki se dobro zadeva pomembnosti letošnjega leta. Najprej junija evropsko prvenstvo, nato novembra še svetovno. In kaj je najpomembneje? "Za naju je pomembno, da ohraniva to, kar imava, in ne glede na tehnično podporo, hitrost, fizične sposobnosti, je za naju najbolj pomembno, da znava ohranit to, kar imava.