SiolNET. Sportal Rekreacija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Trimčka(j)mo vsi?

1

termometer

Sredi 70. let prejšnjega stoletja, ko se je zdelo nespodobno, če se je nekdo stlačil v športno opremo in tekal naokrog za kondicijo, so se po Sloveniji začele razraščati trim steze.

Eno prvih trim stez z vadbenimi postajami v naravi so konec 70. let postavili v Mostecu, se spominja znani humorist, sicer pa zagrizen športnik in filantrop Tone Fornezzi Tof. "Slovenci so bili takrat glede rekreacije še dokaj neosveščeni, niti niso dobro vedeli, čemu so trim steze sploh potrebne. Ta v Mostecu je bila zelo domiselno narejena, spomnim se, da je bila na eni od postaj treba prekladati drva, sicer pa je bila na vsakih 200 ali 300 metrov postojanka s tablico z opisom vaj, ki sploh niso bile preproste. Vem, da je bilo najprej treba teči v hrib do skakalnic, nato pa nadaljevati pot po Mostecu."

Kot enega prvih vpletenih v ta projekt se Tof spominja zdravnika Milana Hodaliča, strastnega športnika, alpinista, gorskega reševalca in očeta priznanega fotografa Arneta Hodaliča. "Enkrat me je peljal po celotni trasi in mi jo čisto po 'dohtarsko' razčlenil. Bil je navdušen," se spominja Tof, ki pa takrat večjega navala na trim stezo ni opazil. "Pa sem bil velikokrat tam," dodaja. "Danes vidim na teh stezah precej več ljudi, kar je gotovo povezano z vzponom priljubljenosti rekreacije. Kar poglejte, koliko ljudi se udeležuje Ljubljanskega maratona ali maratona Franja, to so ogromne številke," je navdušen Fornezzi, ki je na "stara" leta povsem preklopil na kolo.

Da so časi drugačni, dokazuje tudi podatek, da na trim stezah nekdaj niso imeli nobenih težav z vandalizmom, kot je to pogost primer v današnjem času. "Očitno vandali niso hodili na rekreacijo," hudomušno namigne Tof.

Trim steze in priljubljeni Trimček so bile zaščitni znak rekreacije v Sloveniji

Po spominu je pobrskal tudi Mito Trefalt, legendarni voditelj športne akcije Brazde vzdržljivosti, kjer so si udeleženci pridobili nazive kaveljc (za moške) ali korenina (za ženske).

"S trimskimi oddajami smo začeli leta 1976 in spomnim se, da so trim steze takrat že obstajale, prav tako pa tudi Trimček kot zaščitni znak rekreacije v Sloveniji. Simbolček smo posvojili in ga animirali v risankah, ki so prikazovale vaje, ki smo jih izvajali v naših trimskih oddajah," se spominja Trefalt.

"Slovencem se konec 70. let rekreacija ni več zdela tako čudna, velik delež zaslug za to, pa prav gotovo pripada Dragu Ulagi, ki je na tem področju oral ledino. Če ne bi ljudi pripravil na potrebnost in načine rekreacije in zdravo prehrano, nam z oddajami o rekreaciji zagotovo ne bi uspelo prodreti, tako kot nam je sicer.

Vandalov ni bilo, je pa naprave prizadel zob časa in vremenskih nevšečnosti

Rekreacija je bila konec 70. let zagotovo že v zraku," se spominja Trefalt, ki podobno kot Tof težav z vandalizmom na trim stezah ne pomni, so mu pa v spominu ostale težave z njihovim vzdrževanjem. Postaje so bile lesene, tablice z napotki za izvedbo vaj, prav tako, in vse skupaj je počasi, a vztrajno načenjal zob časa in vremenskih sprememb.

Kje trimčkajo v prestolnici?

V 21. stoletju, ko je rekreacija sestavni in obvezni del vsakdana, so trim steze znova priljubljen način koristnega preživljanja prostega časa. V prestolnici imajo tri takšne steze in več trim otokov.

Ena bolj priljubljenih trim stez se nahaja v Mostecu, kjer je na 500 metrov dolgi stezi postavljenih 15 naprav, druga je v Tivoliju, ki se ponaša z 2300 metrov dolgo trim stezo in 15 vadbenimi napravami, in tretja v Zadvoru, kjer razpolagajo s 3300 metrov dolgo stezo, ki obsega šest prostih vaj in 14 naprav.

V preteklosti so Ljubljančani lahko "trimčkali" tudi na drugih trim stezah, a so jih zaradi zapletov z lastništvom morali umakniti.

"V letu 2013 smo postavili in opremili pet trim otokov v različnih četrtnih skupnostih MOL. Trim otoki so tako v Murglah, ob Golovcu, v bližini Žal, ob Koseškem bajerju in na Grajskem griču. Urejeni so s po šestimi trim napravami, vsak otok pa je opremljen z informativno tablo, na kateri so napotki za izvedbo vaj," so zapisali na Oddelku za šport MU MOL in Javnem zavodu Šport Ljubljana.

Ljubljana vsem ljubiteljem športnih aktivnosti na prostem ponuja tudi 50 zunanjih fitnes naprav, ki so v četrtnih skupnostih Moste, Polje, Bežigrad, Center, Šiška, Golovec, Dravlje, Vič, Posavje, Zadobrova in Zalog. Z zagotovitvijo zemljišča in pripravo terena je MOL sodelovala tudi v evropskem projektu Pangea, v okviru katerega so pred kratkim postavili nove naprave za rekreacijo v parku Kodeljevo," so pojasnili na MOL.

Obisk vsako leto večji

Natančnih podatkov o obiskanosti trim stez sicer nimajo, vendar pa na terenu opažajo, da je obisk iz leta v leto večji. Žal opažajo tudi sledove vandalizma, ki se občasno pojavljajo na trim stezah v Tivoliju in Mostecu, kjer so bile naprave za vadbo že poškodovane, uničene ali pa so končale celo kot tatinski plen.

Ko se naveličaš fitnesa med štirimi stenami

Tudi prejšnji petek dopoldne, ko smo obiskali trim stezo v Mostecu, je bilo na postajah kar živahno. Na napravah se je potil tudi Aljoša Nikolič, študent gradbeništva, ki trim stezo v Mostecu obišče štiri do petkrat tedensko. "Super je, ker je steza v naravi. Fitnesa sem se že preobjedel, poleti raje pridem sem," je povedal Nikolič, ki največji naval na trim stezo opaža v zgodnjih jutranjih in večernih urah.

Živahna je tudi fotogenična Blejska fitnes promenada

Seveda pa ne "trimčkajo" samo v prestolnici, trim steze so priljubljene še v nekaterih drugih slovenskih krajih. Tudi na blejski Straži, kjer so maja letos postavili nov objekt in nov koncept naprav, imenovan Blejska fitnes promenada. "Gre za kombinacijo osmih lesenih trim elementov in dveh kompletov, ki vsebujejo po sedem zunanjih fitnes trenažerjev, ki so opremljeni s tablicami z navodili," je pojasnil Uroš Ambrožič, sodelavec Infrastrukture Bled, kjer je zrasla pobuda o postavitvi objekta. "Objekt smo postavili skupaj s TD Bled, Turizmom Bled, Koren Sport in izvajalcem del Hišo novih tehnologij.

"Odziv je fenomenalen, tako s strani domačinov kot tudi tujcev, ki se navdušujejo predvsem nad trim stezo, ki ponuja štiri urejene razgledne točke s panoramskim tablami in lesenimi daljnogledi, od koder se odpira razgled na vse štiri strani Bleda, proti centru, proti Ljubljani oziroma Kranju, Jelovici in Triglavu oziroma Blejskemu otoku," je več kot zadovoljen Ambrožič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin