Nima vsak dovolj denarja za vrhunski tenis in smučanje

Finančni vložek namreč postaja iz leta v leto vse večji. Stroški ekipe Team to aMaze, v kateri je naša najboljša smučarka Tina Maze, denimo niso majhni, saj je potrebna vsa podpora, da je Korošica pripravljena za preboj do zmag, ki si jih kot vrhunska športnica želi. Koliko financ je treba vložiti pri individualnih športih, se dobro zaveda tudi trenutno naš najboljši teniški igralec Blaž Kavčič (104. na lestvici ATP). Številna potovanja, treningi, pomoč psihologa, oprema ... namreč niso poceni, zato moraš pri tenisu res pristati med najboljšimi, da si lahko prislužiš tisti pravi luksuz, o katerem je nedavno za Sportal spregovoril prav Kavčič: "Če si danes stoti igralec na svetu, in to v tako množičnem športu, kot je tenis, pa se komaj preživljaš, je to nekaj poraznega. V kakšnih drugih športih bi bil v tem primeru preskrbljen do konca življenja, tukaj pa se moraš truditi deset let, da si zagotoviš status, ki ni pretirano luksuzen. Stvar bo treba v prihodnje spremeniti. Za tem stojimo.

Štirinajstletna punca mora za trening plačevati 1000 evrov/mesec

A vse se začne z delom pri otrocih. V dobi kapitalizma je treba prav vsako dejavnost plačevati – pa naj bo to tenis, smučanje, nogomet, košarka ... In to starši zelo dobro občutijo. Pri tenisu je denimo krivulja vlaganja v šport eksponenta. Začetni stroški pri najmlajših kategorijah niso veliki. Treningi so načeloma ovrednoteni po klubih na 30 evrov/mesec (enkrat tedensko). Vse skupaj se začne spreminjati z odraščanjem, večjo količino dela, opremo ... Sprva je potreben za otroke (4–7 let) le lopar in kakšni športni copati, ki skupaj ne presegajo 50 evrov. Ob treniranju trikrat do štirikrat tedensko pa se stroški občutno povečajo. Otroci, stari od deset let naprej, zaradi tekmovanj potrebujejo že najmanj dva loparja, teniško torbo, številne strune, več športnih copatov, obleke in to lahko navrže že med 500 in 1000 evri – odvisno od kakovosti opreme. Za primer lahko navedemo, da mora denimo 14-letna punca, ki želi resno trenirati (urejeni treningi, kondicija, prehrana ...), na mesec plačevati več kot 1000 evrov – tukaj ni vštet strošek dvorane, opreme, potovanja na turnirje, zaradi česar vse skupaj postane še bistveno dražje. Prav zato so zelo pomembni dobri rezultati in sponzorstva, da se vse skupaj povrne, pri tistih najboljših teniških igralcih in igralkah pa nato bistveno obrestuje. Seveda obstajajo tudi različni teniški kampi v tujini, a je njihov minus ta, da si vržen v "maso" tekmovalcev. Za njih si le številka in se ti posvetijo le takrat, če v tebi prepoznajo tiste prvine vrhunskega igralca. Lahko pa si privoščite trenerje, kot je denimo Nick Bolettieri, ki računajo tudi po 500 evrov in več za posamezne ure. Skratka, zdaj je krivulja vložka pri tenisu veliko bolj razumljiva in je lažje razumeti, da gre veliko prigaranega denarja ob nagradah na teniških turnirjih za celotno podporo, ki jo vsak vrhunski tekmovalec potrebuje.

Iz leta v leto rastejo stroški tudi pri smučanju

Če smo začeli s smučanjem, pa še končajmo z njim. Sicer je pri nas organiziranost, tako pravi Roman Šturm (koordinator otroškega programa na SZS), alpskih disciplin taka, da Nacionalna panožna zveza v panogi za alpsko smučanje izvaja programe, namenjene izključno športni vzgoji otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. V izhodišču se predmetni program deli na program otrok (U8 do U16) in program mladine (U18-U21). Program mladine se deli še na program mladink in program mladincev. Zaradi specifičnosti panoge za alpsko smučanje, ki se odraža v mednarodni organiziranosti predvsem v tekmovalnem sistemu in ločevanja kategorij po spolu (mladinci in mladinke), je program otrok in mladine organizacijsko deljen. Na državni ravni sta vodji otroškega (R. Šturm) in mladinskega programa (B. Božič) in dva trenerja za program U18 do U21 (moška mladinska ekipa, kandidatura T. Platovšek in ženska mladinska ekipa, kandidatura B. Ceferin).

Panoga za alpsko smučanje pokriva navedeni kategoriji z dvema krovnima programoma. Oba programa sta sistemsko urejena na način nacionalne, regijske in območne ter klubske pokritosti. Program NPŠŠC (nacionalni panožni športni šolski center) v Kranju je del mladinskega programa in se izvaja po sistemu regijske organiziranosti v devetih društvih, ki ga izvajajo društva-izvajalci v treh regijskih centrih. Ob delovanju NPŠŠC in z vzpostavitvijo še dveh centrov (eden v osrednji regiji in eden v vzhodni), ki bodo skupaj podprti z namenskimi sredstvi iz razpisov, se ustvarja jedro mladinskega smučanja, ki je osnova za nadaljnji razvoj vrhunskega športa v panogi za alpsko smučanje. Za navedena programa SZS namenja letno približno 150.000 €. V zgornji tabeli pa lahko vidite, koliko stanejo treningi pri smučarskem klubu Olimpija. A ob tem je treba še vložiti denar v opremo. Tako kot pri tenisu tudi tukaj raste količina iz leta v leto. Če želijo starši zares kupiti kakovostno opremo otrokom, že otroške smuči stanejo okoli 300 evrov. Za drese pri mlajših selekcijah je treba prav tako odšteti 350 evrov, čelada in palice pa stanejo nekoliko manj. Cene pri starejših tekmovalcih se bistveno bolj povzdignejo. Tiste boljše smuči stanejo tudi okoli 800 evrov, bistveno dražji so smučarski dresi ... A niso dovolj le ene smuči.

Na koncu lahko vidimo, da tenis in alpsko smučanje kot individualna športa nista dostopna prav vsem, ki bi želeli otroka pospremiti na pot vrhunskega športnika. Selekcija se naredi dokaj kmalu. Na žalost že pri denarju.