"Doping že dolgo ni samo problem vrhunskih športnikov"

"Na podlagi naročila organizatorja 18. Ljubljanskega maratona izvajamo doping kontrole pri udeležencih teka na 42 kilometrov. Testiramo prva dva v moški in prvi dve v ženski kategoriji ter še po enega tekmovalca v moški in ženski kategoriji na podlagi žreba," je v ciljni areni vseh nedeljskih tekaških preizkušenj za Sportal pojasnil Jani Dvoršak, direktor Slovenske antidopinške organizacije (SLOADO), ki je z jesenjo postala neodvisna organizacija.

Doping kontrole le na 42-km preizkušnji

Udeležencem teka na 10 in 21 kilometrov so dopinške kontrole prihranjene, saj se na podlagi zahtev Mednarodne atletske zveze testi izvajajo le pri udeležencih 42-kilometrske preizkušnje, kjer se podeljujejo denarne nagrade in ki šteje tudi za kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Mimogrede, v 18-letni zgodovini ljubljanskega maratona še niso zasledili kršitve doping pravil.

Brez podatkov o dopingu pri rekreativcih

Na vprašanje, ali drži podatek, da bi v primeru izvajanja doping kontrole pri rekreativnih športnikih lahko zaključili, da je med rekreativci še več zlorabe dopinga kot pri vrhunskih športnikih, Dvoršak odgovarja, da gre za špekulacije brez resnih dokazov, saj na tem področju nimamo nikakršnih raziskav.

Širši problem je v prehranskih dopolnilih

Prvi mož SLOADO večjo težavo vidi v uživanju prehranskih dopolnil, ki je povezano s problematičnimi prehranjevalnimi navadami Slovencev. "Podcenjujemo vrednosti prave in raznovrstne prehrane, zato ljudje, ki se ukvarjajo z rekreacijo, mislijo, da lahko prehranski manko nadomestijo s prehranskimi dopolnili in da jim posledično ni treba tako trdo trenirati, kot bi sicer. Mislim, da rekreativni športniki bolj kot po pravem dopingu posegajo po vseh možnih oblikah prehranskih dopolnil. Na SLOADO poskušamo slediti produktom, ki prihajajo na slovenski trg, trenutno imamo na naših policah kar 3500 prehranskih dopolnil. Velika težava je tudi pri naročanju teh dopolnil prek spleta, kjer se najde tudi obilo nekakovostnih in neustrezno označenih proizvodov." Dvoršak je prepričan, da je Slovenija s sprejemom novega zakona o prehranskih dopolnilih oziroma prehrani na splošno naredila korak nazaj, saj kakovosti prehranskih dopolnil ne preverja in vsak lahko prodaja, kar hoče, odgovarja pa šele takrat, ko se pojavijo posledice.

Poslanstvo SLOADO je tudi osveščanje in izobraževanje športne populacije

"To področje smo želeli regulirati z ustreznimi pristojnimi organi, pa smo bili na nek način zavrnjeni, ker evropska zakonodaja na tem področju še ni tako daleč. Niso želeli, da bi predhodno sprejemali kakršnekoli ukrepe, ki pozneje ne bi bili v skladu z evropsko zakonodajo. To je širši problem, s katerim se ukvarjamo. Naše poslanstvo ni samo kontroliranje športnikov, ampak tudi osveščanje, informiranje in izobraževanje, predvsem športne populacije. Doping že dolgo ni samo problem vrhunskih športnikov, ampak zlasti mladih in je širši družbeni fenomen, za katerega bo morala poskrbeti predvsem država," je prepričan prvi mož SLOADO Jani Dvoršak.