NK Olimpija
Torek, 16. 6. 2020, 4.00
4 leta, 6 mesecev
Kronologija menjav trenerjev Olimpije v Mandarićevi dobi
Razvada Milana Mandarića, ki se ji navijači Olimpije čudijo že pet let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
2
Včeraj je minilo okroglih pet let, odkar je Milan Mandarić uradno postal predsednik Olimpije. V tem obdobju je navijačem Olimpije podaril veliko razlogov za veselje – zmaji so dvakrat postali prvaki, dvakrat pa pokalni zmagovalci – pogostim menjavam strategov, s katerimi ohranja status nepredvidljivega grobarja trenerjev, pa so se večkrat začudili. Milo rečeno. Tako kot v teh dneh, ko je vroči stolček zmajev kljub prvemu mestu zapustil ljubljenec navijačev Safet Hadžić.
''Predsednik odloča, kaj bo naredil. Športni direktor odloča. Če se to zgodi, se zgodi, če pa ne, delamo naprej. Naredil bom vse, kar lahko, v njihovih rokah pa je, da se odločijo,'' je po porazu s Celjem s precej mirnim glasom, čeprav ga je verjetno razganjalo od čustev in pritiska, pojasnil Safet Hadžić.
Kot da je slutil, kaj se pripravlja. Kot da je vedel, da bi bil lahko ta poraz, eden od redkih v tej sezoni, zanj že usoden. Prav tako za njegovo nadaljnjo zgodbo, ki jo je želel razviti in predstaviti navijačem. Tistim, ki so ga zelo spoštovali in so sanjali o trenutku, ko bi skupaj z njimi proslavljali prvi državni naslov, osvojen pod njegovim vodstvom.
Nikoli ne bomo vedeli, ali bi Hadžiću uspelo
Hadžić se je v ponedeljek v čustvenem nagovoru za Planet TV poslovil od javnosti in navijačev. Ostaja velik navijač Olimpije. Vsakemu trenerju zeleno-belih bi privoščil, da bi ostal na stolčku čim dlje, saj bi lahko le tako dolgoročno zaživele njegove ideje. Šele takrat bi jih lahko uresničil tako, kakor si jih je zadal. Tisti, ki so vezani le na krajše časovno obdobje, si tega ne morejo privoščiti. Po navadi.
Čustveno slovo Safeta Hadžića:
Vodstvo Olimpije je v tem občutljivem trenutku prvenstva vseeno stavilo na pregovorno noto, ki je prisotna v nogometu. A ne vselej. Na tisto o "šok terapiji", ko menjava trenerja strese igralce in jim da misliti, slačilnico pa napolni s svežim adrenalinom, ki potem prinaša zadovoljive rezultate.
Podobnost z Bišćanom
Sezona 2019/20 močno spominja na tisto izpred dveh let, ko je Igor Bišćan prav tako sredi pomladi zapravil večjo prednost pred štajerskimi zasledovalci. Na koncu se je vendarle sladko smejalo Zagrebčanu in navijačem Olimpije, klubske vitrine je olepšala dvojna krona.
Tega, ali bi naslov prvaka po podobnem scenariju osvojil tudi Hadžić, vdani srčni vojak (in dežurni gasilec) Olimpije, ki ga navijači zelo spoštujejo, ne bomo vedeli. Kmalu ga bo namreč zamenjal nekdo drug in se morda 22. julija pohvalil z naslovom prvaka, nato pa se zahvalil Hadžiću za vse, kar mu je zapustil z ekipo. Kdo ve.
Rudonja hitro obrnil ploščo
Mladen Rudonja se je hitro po vrnitvi na položaj športnega direktorja "podpisal" pod veliko spremembo.
Predsednik Milan Mandarić, čigar poteze večina navijačev Olimpije ne razume najbolje, je začutil, kako je napočil potreben trenutek za zamenjavo. Naključje ali ne, to sovpada s prihodom Mladena Rudonje. Če je novi (stari) športni direktor še pred dvema tednoma zatrjeval, da trenerske menjave ne bo, je poraz s Celjem povsem obrnil ploščo.
''Hadžić ostaja trener Olimpije. O tem ni nobenih dvomov. Prepričan sem, da bomo na koncu dosegli želene cilje in čez črto stopili prvi,'' je takrat razmišljal Primorec, status Hadžića pa se je kljub vsem Mandarićevim kritikam zdel trden. Tako je bilo pred začetkom ''pokoronskega'' dela.
Zdaj Rudonja že išče novega trenerja. Nekoga, ki bo tako prepričal Mandarića in mu vlival takšno zaupanje, da bo v njem prepoznal junaka, zmožnega ohraniti prednost pred Celjem, Mariborom, ne nazadnje tudi Muro in Aluminijem.
Trinajst srečnih ali nesrečnih menjav?
Odkar je Milan Mandarić predsednik Olimpije, je opravil že 13 menjav trenerjev. Njegov stanovski kolega Drago Cotar je v tem obdobju pri Mariboru doživel le štiri.
Odkar je Mandarić prišel v Ljubljano in postal predsednik Olimpije, se je odločil za 13 trenerskih menjav. Ali so bile srečne ali ne, bo povedal čas, zlasti razplet v prihodnjih tednih. Pri številnih odhodih se je ponavljal vzorec, kako Američan srbskih korenin ni bil dovolj potrpežljiv, da bi trenerju dal na voljo dovolj časa. Predvsem takrat, če trenerju in ekipi ni šlo najbolj po načrtih. Prizori, ki so v Mariboru, ko je bil trener Darko Milanič, postali stalnica, saj mu je Zlatko Zahović zvesto kril hrbet, v Stožicah niso nikoli zaživeli.
Rezultat, rezultat, rezultat. Takšne so bile zahteve. Ko pa je bil dosežen rezultat, pa se je našel še kakšen drug očitek. Tako kot v primeru Igorja Bišćana, z naskokom najbolj uspešnega trenerja, kar jih je imela Olimpija v Mandarićevi dobi. Srečno je postal prvak, nato osvojil še pokal, po velikem uspehu pa zaradi nestrinjanj s klubsko filozofijo in Mandarićevo usmeritvijo zapustil Slovenijo. A, obveljala je predsednikova beseda. Klub deluje po njegovih notah, on skrbi za prihodnost.
Začelo se je s Pušnikom ...
Kako nepredvidljiv je Mandarić in kako hitro, obkrožen z najrazličnejšimi prišepetovalci, občuti potrebo po zamenjavi trenerja, je dokazal že prvi primer. Marijan Pušnik je pred petimi leti postal jesenski prvak, Andraž Šporar je pod njegovim vodstvom zgolj v prvem delu sezone dosegel kar 17 zadetkov. Ni bilo dovolj. Ko je prednost v zadnjih jesenskih krogih skopnela, je Korošec zapustil Stožice.
Marka Nikolića je s trenerskega položaja odnesla nespretna izjava, ki so jo ujeli televizijski mikrofoni.
Srbu Marku Nikoliću, ta danes trenira ruskega velikana Lokomotiv Moskva, je šlo imenitno. Z zmaji ni izgubil niti enkrat, a ga je službo v Ljubljani stala nepremišljena opazka, v kateri je javnost prepoznala vzorce rasizma. Saj se spominjate tistega, ko je Blessingu Elekeju zaklical ''Črni idiot''. Olimpiji je še vedno kazalo dobro, zadnjih šest krogov jo je vodil Rodolfo Vanoli. Ni bil prepričljiv, a je osvojil dovolj točk, da je po znameniti 11-metrovki Roka Kronavetra v Velenju postal prvak. Dober končni vtis je pokvaril s hitrim evropskim izpadom.
Napovedal, da bi lahko zamenjal še deset trenerjev!
Luka Elsner ni dolgo zdržal na vročem stolčku trenerja Olimpije.
Iz Domžal je prišel Luka Elsner, Olimpija se je enakovredno kosala z Mariborom, a le v jesenskem delu. Mladi trener se ni znašel s prevetreno zasedbo. Takratni športni direktor Ranko Stojić je pripeljal ogromno novincev, Elsner pa se je po uvodnih spomladanskih neuspehih poslovil. Pušnik je po krajšem premoru po vročem delu v Splitu znova segel v roke z Mandarićem, ki je takrat v želji, da pojasni pogostost trenerskih menjav pri Olimpiji, uporabil znameniti stavek, da bo, če bo treba, zamenjal še deset trenerjev.
Napoved se je takrat zdela drzna, a se je kmalu izkazalo, kako je bogati podjetnež govoril resnico. Do danes je skupaj s svojimi svetovalci opravil že 13 trenerskih menjav in še vedno ni našel kandidata, ki bi mu zaupal in verjel vsaj poldrugo leto zapored, če ne še več.
Hadžić izvedel, da je ob službo še pred finalom
Safet Hadžić je v Kopru izgubil finale pokala proti Domžalam.
Pušnik je po vrnitvi v Ljubljano načrtoval ponovitev rezultatov iz leta 2015, a se je močno uštel. Olimpija je zapravljala točke, njen ugled je upadal. Pušnik se je poslovil že po enem mesecu, nasledil pa ga je nihče drug kot Safet Hadžić. V prvenstvu mu ni šlo najboljše, v pokalu pa je v polfinalu prizadejal veliko rano Mariboru, nakazal, kako bo v prihodnje še velik strup za vijolice, nato pa v sklepnem dejanju pokala ostal praznih rok proti Domžalam.
Pred finalom na Bonifiki je že vedel, da bo po tekmi izgubil službo. Moral je čestitati Simonu Rožmanu, ta pa je izkazal veliko solidarnost s stanovskim kolegom in opozoril na netaktno odločitev vodstva Olimpije.
Bišćanu uspel pravcati podvig
Igor Bišćan je edini trener, ki je vodil Olimpijo v obdobju Milana Mandarića neprekinjeno od prvega do zadnjega dneva sezone.
Pred tremi leti je napočil čas za sedmo Mandarićevo menjavo trenerja. Prišel je Igor Bišćan, začel z manjšo katastrofo v Evropi, kjer je Olimpija brez doseženega gola izpadla proti Fincem, nato pa je šlo vse bolje in bolje. Rasla je samozavest, navijači so se vračali na tribune, pozitivna energija je poskrbela za dobre rezultate. Olimpija je skoraj pozabila na poraze.
Spomladi resda ni manjkalo veliko, da bi kljub previdnemu slogu nogometa zapravila prednost, a je zlati zadetek Andresa Vombergarja na večnem derbiju v Mariboru vrnil žogico na stran zmajev. Ko je Kronaveter znova izkoristil kazenski udarec, tokrat v Domžalah, je Olimpija proslavljala še drugi naslov v Mandarićevi dobi. Vseeno se je predsednik razšel s Hrvatom, česar mu številni navijači Olimpije niso oprostili še do danes. Glavni očitek? Pogrešal je več igralnih minut klubskega podmladka. Bišćan ostaja do danes edini strateg, ki je vodil Olimpijo od začetka do konca posamezne sezone.
Stolica, Linta, Hadžić, Barišić, Pevnik ...
Zoran Barišić je nepričakovano zapustil Ljubljano že po nekaj mesecih.
Po odhodu nekdanjega asa hrvaškega nogometa je sledila najbolj kaotična sezona. Prišel je mladi Srb Ilija Stolica, po sporu z Rokom Kronavetrom hitro potegnil krajšo, nato je do nadaljnjega zapolnil vrzel njegov pomočnik Aleksandar Linta, navijači Olimpije pa so si lahko samo mislili, kaj vse bi lahko še dosegli zmaji v Evropi, če Vombergar ne bi bil prisilno prečrtan na seznamu prijavljenih igralcev.
Ko je niz srbskih trenerjev končal Safet Hadžić in čez noč preporodil moštvo, je s tem napravil ogromno uslugo Dunajčanu Zoranu Barišiću, ki ni imel skromnih rezultatov. Olimpija pod njegovim vodstvom praviloma ni izgubljala, po sramotnem porazu v Kidričevem (2:5), ko je šlo marsikaj narobe, pa je Mandarić izgubil potrpljenje in Avstrijcu kmalu sporočil, da ni več prvi trener zeleno-belih.
Poti Roberta Pevnika in Safeta Hadžića so se pri Olimpiji večkrat prepletale.
Sledil je zasuk k pomladitvi, za katero naj bi najbolje poskrbel Robert Pevnik, ki je pred tem dobro spoznal mlade upe Olimpije in jih nato kar nekaj popeljal med člane. Rezultati mu niso bili v prid, Ljubljančani so gledali v hrbet večnemu tekmecu iz Maribora, nato pa se je na vroči stolček vrnil Hadžić. In rešil tisto, kar se je rešiti dalo. Osvojil je pokal, premagal Maribor tudi brez pomoči Kronavetra. V slačilnico je vrnil dobro energijo, ki se je prevesila tudi v to sezono. Do pandemije koronavirusa je šlo Olimpiji odlično. Privoščila si je nekaj spodrsljajev, a so si jih glavni tekmeci še več, tako da je imela lepo prednost.
Navijači Olimpije so začudeni
Če Ante Vukušić in Endri Čekiči v soboto proti Celjanom ne bi zapravila tistega, česar jeseni po navadi nista, bi bil Hadžić verjetno še trener, Olimpija pa bi imela višjo prednost. Tako pa se je Mandarić dovolil prepričati novopečenemu športnemu direktorju Mladenu Rudonji, da je treba v trenutku, ko so se Celjani in Mariborčani znašli (pre)blizu, nekaj spremeniti. Zapisali so, da so bili prisiljeni ukrepati. Vse v želji, da Olimpija postane prvak.
Simpatizerjev Olimpije s tem niso prepričali, o čemer pričajo tudi rezultati v javnih anketah. Mandarić si je, čeprav je zaupal Hadžiću dobro leto, le še utrdil status grobarja trenerjev. Podobnega njemu bi v zgodovini slovenskega prvenstva težko našli. Njegova prerokba, da bo zamenjal še deset trenerjev, če bo treba, je v resnici zaživela. In še prešla kvoto. Pri tem je ostal neomajen.
Mandarić vztraja pri tem, da želi Olimpijo popeljati do slovenskega naslova, nato pa z njo doseči še odmeven rezultat v Evropi.
Navijačem to ni všeč. Stalne menjave so se mnogokrat izkazale za prehitre, saj novi strategi v danih okoliščinah, ko imajo opravka s povsem novim okoljem, ne dohajajo ritma. Zdaj je do konca še devet krogov, tekme pa si bodo z redkimi izjemami sledile v zgoščenem ''angleškem'' ritmu. To pa je nekaj, kar praviloma ne ustreza svežim obrazom na trenerskih stolčkih. Praviloma.
Obstajajo pa tudi izjeme. Vodstvo Olimpije verjame, da bo izbralo pravega naslednika, ki bo znal nogometaše vrniti na pravo, šampionsko pot. In da bodo zmaji osvojili tisto, kar bi jim tako privoščil Hadžić. Prvo mesto.
2