OKS: Plečnikov štadion sodi med nedokončana dela

Ljubljanski nogometno-infrastrukturni sagi ni videti konca. Medtem ko se pri projektu športnega parka v Stožicah po novem zatika zaradi domnevnih težav podjetja Delta Real Estate, sicer pogodbenega partnerja za trgovski center ob športnih objektih (župan Zoren Janković vseeno vztraja pri obljubah o izgradnji štadiona in večnamenske dvorane), pa je na mrtvi točki že lep čas tudi proces temeljite prenove Centralnega štadiona za Bežigradom. Saga okrog Plečnikovega štadiona je dobila novo poglavje v začetku meseca, ko je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poslal dopis, v katerem predlaga razglasitev ljubljanskih del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena, kar se nanaša tudi na bežigrajski štadion.

Medtem ko se Joc Pečečnik kot idejni vodja in morebitni največji investitor prenove in pa predstavniki mestne občine še niso javno odzvali na zadnje dogajanje, pa se je proti predlogu odločno postavil tretji partner podjetja Bežigrajski športni park, ki je bilo ustanovljeno oktobra 2007, torej Olimpijski komite Slovenije. Pri krovni olimpijski organizaciji, ki je sicer tudi solastnik zemljišča, ugotavljajo, da obnova objekta v skladu z predlogom ne bi služila nikakršnemu namenu razen čisti gradbeni adaptaciji. Pri OKS opozarjajo, da Centralni štadion ne sme soditi med tisto Plečnikovo dediščino, ki ima nesporne umetnostne in arhitekturne vrline, ki opravičujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena. "Po naših podatkih gre za delo, ki ga Plečnik ni dokončal, saj načrtovana stavba za arkadnim delom ni bila zgrajena, kar pomeni, da današnje pričevanje spomenika ni takšno, kot si ga je veliki Slovenec zamislil. To pa pomeni, da imamo opraviti z nedokončanim delom, ki ga je potrebno obravnavati drugače kot ostala dela. S tem pa seveda ne trdimo, da štadiona ni mogoče razglasiti za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Prav nasprotno, tudi mi se zavzemamo za takšen status, vendar menimo, da bi bilo potrebno varstveni režim prilagoditi dejanskemu stanju, ki je popolnoma drugačno od ostalih spomenikov Plečnikove arhitekture v Ljubljani," je med drugim v pripombah k predlogu ZVKDS zapisal generalni sekretar OKS dr. Tone Jagodic in opozoril, da se objekt sam po sebi ne more preživljati zgolj v funkciji kulturnega spomenika.

"Gre za športni objekt, ki je temu namenu služil tudi v času Plečnikovega življenja, kar pomeni, da ga je treba zaradi spremenjene zakonodaje in predpisov ter višjih standardov nujno posodobiti, nadgraditi v takšni meri, da bo originalna spomeniška substanca ohranjena oziroma ustrezno obnovljena in istočasno nadgrajena z nujnimi dodatnimi vsebinami, ki bodo omogočale preživetje brez večje finančne pomoči javnih sredstev. Tak kot je na osnovi predlaganih varstvenih režimov ob popolni restavraciji in konservatorskih posegih v skladu z vso veljavno zakonodajo sploh ne more pridobiti dovoljenja za uporabo," opozarjajo pri olimpijskem komiteju in predlagajo spremembo varstvenega režima in prilagoditev dejanskemu stanju. Ob tem dodajajo, da snovalci načrtov skrbno pazijo na kulturno dediščino ter da sta prav arhitekturna dediščina velikih izziv in obveza. ''Velja poudariti, da spoštujemo dediščino, vseeno pa so pravila, ki omejujejo razvoj in dopuščajo propadanje objektov, nesmiselna,'' je na 18. seji IO OKS poudaril predsednik Janez Kocijančič.