Pariz 2024
Sreda, 24. 7. 2024, 17.21
4 ure, 42 minut
Veslaška olimpijska odprava
Miloš Janša: Imeli smo nekaj sreče, a brez kakovosti naših veslačev ta sreča ne bi pomagala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Miloš Janša se bo iger udeležil osmič v vlogi trenerja.
Slovenija bo imela na olimpijskih igrah v Parizu po zadnji kolajni in nato 12 sušnih letih spet svoje tekmovalce v veslanju. Nina Kostanjšek in Isak Žvegelj, oba v skifu, bosta nastopila že uvodni dan iger, v soboto. Trener Miloš Janša, ki se na igre odpravlja že devetič, za oba izpostavlja, da lahko posežeta tudi po polfinalu.
"Imeli smo nekaj sreče, a brez kakovosti naših veslačev ta sreča ne bi pomagala, sploh ne bi prišla v poštev," Janša opisuje dejstvo, da sta se veslača na igre uvrstila preko posebnih povabil po spremembah v nekaterih drugih posadkah.
"Oba sta tja napredovala po četrtih mestih na evropskih kvalifikacijah na Madžarskem, kjer jima je za neposredno uvrstitev zmanjkalo eno mesto. To je bil zelo visok nivo in mislim, da bi lahko zadoščal tudi za polfinale," pravi izkušeni 73-letni Janša, ki se bo iger udeležil osmič v vlogi trenerja.
Isak Žvegelj
Leta 1972 je nastopil kot tekmovalec, kasneje pa med leti 1988 in 2012 kot trener z veslači osvojil šest kolajn, posebej je izstopalo zlato obdobje blejskega veslanja z Iztokom Čopom in Luko Špikom.
A prvo kolajno sta pod njegovim vodstvom še za Jugoslavijo v Seulu 1988 osvojila Bojan Prešeren in Sadik Mujkić, prvo slovensko 1992 v Barceloni pa Iztok Čop in Denis Žvegelj ter isti dan tudi četverec brez krmarja, v katerem so bili ob Mujkiču še Milan Janša, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič.
Večje možnosti za vrhunsko uvrstitev prisuje igram čez štiri leta v Los Angelesu. "Če bo Isak nadaljeval tako, kot je to počel v zadnjih nekaj mesecih, je lahko najboljšim zelo blizu. Možnosti so več kot realne, če ohrani napredek. Zanj je možno vse, zame pri mojih letih pa je bolj vprašljivo, če bom takrat še zraven."
Nina Kostanjšek
Janša se v 52 letih "živega olimpizma" spominja tudi sprememb na največjem globalnem športnem dogodku. "Imamo veliko novih disciplin in spremembe v klasičnih. To je stvar razvoja, nekateri športi, ki so bili včasih brez olimpijskih možnosti, pa so del programa tudi s kapitalom. A tega ni moč spreminjati."
A bistvenih sprememb je še več: "Večji je predvsem blišč na igrah. Prej je bilo vse bolj spontano in sproščeno. Po letu 1972 in tistih znanih dogodkih v Műnchnu pa je drugače tudi z varnostjo, ki je vse bolj poostrena. To pač zahtevajo zunanje okoliščine. Nadzor je tako velik, da sami komaj še lahko kaj naredimo. A stvar športnika na igrah je le njegov nastop, kar pa je ostalo enako."
Preberite še:
