Četrtek, 22. 7. 2021, 4.30
3 leta, 3 mesece
PRVI VTISI IZ TOKIA
Brez "drame" tudi v vročem Tokiu ne gre
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,93
1
Če odmislimo "dramo" in napovedi o odpovedi pet minut pred dvanajsto, kar gre razumeti kot del medijske folklore, lahko sklenemo, da bodo olimpijske igre, ki se bodo ob letnici 2020 z otvoritveno slovesnostjo na osrednjem štadionu v Tokiu začele v petek, v prvi vrsti televizijske. Brez gledalcev in z zaostrenimi epidemiološkimi ukrepi v zakulisju. O teh se je mogoče prepričati na vsakem koraku. Kot tudi o vročini in visoki stopnji vlage, ki bo težave povzročala predvsem športnikom na prostem. Toda ... junakov iger čez desetletje ne bo nihče spraševal o okoliščinah Tokia 2020.
Te igre bodo drugačne. Pa ne le zaradi tega, ker je vsako srečanje najboljših športnikov pod mogočnimi petimi krogi edinstveno. Tudi ne zaradi tega, ker v olimpijskem bazenu prvič v tem stoletju ne bo rekorderja po številu zlatih olimpijskih kolajn Michaela Phelpsa, ki se je po neverjetnih 23 naslovih olimpijskega prvaka upokojil, ali ker je jasno, da na tekaško stezo osrednjega štadiona ne bo udarila jamajška strela v podobi enega največjih zvezdnikov sodobnega olimpizma Usain Bolt. Pa tudi ne zaradi golega dejstva, da je od zadnjih poletnih iger minilo pet let, prihodnje pa se bodo v Parizu začele že čez tri leta, kar pomeni, da se je olimpijada kot obdobje med dvema OI podaljšala. Igre bodo pač – drugačne. Koronske. Covidne.
Olimpijska drama …
Priznajmo, da je del medijske olimpijske predigre tudi ustvarjanje dramatičnega, včasih kar negativnega ozračja. Tako smo pred petimi leti iz Ria ob čakanju, da zagori ogenj, poročali o strahu pred komarji z Ziko, pa o trhlih nogah brazilskega gospodarstva in strahu pred kriminalom. Pjongčang 2018 so spremljali zapisi o strupenem mrazu in noravirusu, Soči pomisleki o Putinovih igrah in velikanskih zamudah pri delu. Tudi spomin na Peking 2008 kaj hitro prikliče klice o teptanju človekovih pravic in onesnaženju ... Da je bila globalna pandemija lani močnejša od omenjenih tem, priča prestavitev iger. Prva v zgodovini. Zato je pravzaprav kar malce pričakovano, da odštevanje do začetka znova spremlja dramatično ozračje. Dodatno iskro je predstavljala izjava vodilnega moža japonskega organizacijskega odbora o tem, da tudi odpoved v zadnjem trenutku ni povsem izključena.
Tokio, nekoliko drugače
A zdi se, da ta scenarij vendarle ni verjeten. Kljub povečanem številu okužb na Japonskem in dnevnem poročanju o pozitivnih primerih tudi v olimpijski vasi. Je pa dejstvo, da bo skrb za "negativne igre" rdeča nit. Da Japonci in pristojni pri MOK skrb za varne in zdrave igre razumejo kot enega od osrednjih izzivov, smo se lahko prepričali že krepko pred potjo v Tokio. Toliko različnih formularjev ni bilo treba pred potjo na prizorišče iger izpolniti še nikoli. Obvezna je bila tudi namestitev več aplikacij na pametne telefone, brez katerih vstop na Japonsko – ob akreditaciji in dveh negativnih testih – ni bil mogoč. Ukrepi so se stopnjevali ob prihodu na letališče, kjer je vsakega udeleženca čakal dve do tri ure dolg postopek. Tudi z novim testom. Do končne postaje. To pa je olimpijskih mehurček, v katerem velja, da se lahko posameznik prvih 14 dni giblje le v uradni namestitvi in na olimpijskih prizoriščih, ob tem pa uporablja le uradni prevoz.
Igre duhov
In če odmislimo vse našteto, pa nesporno dejstvo, da bodo mogočne tribune vseh objektov samevale, saj bodo ob dokončni prepovedi prisotnosti gledalcev to igre duhov, zaradi česar bodo gostitelji ob kar 1,3 milijarde dolarjev zaslužka, ter v veliki vročini in vlagi pogled usmerimo proti tokijski olimpijski krajni, lahko ocenimo, da je v deželi vzhajajočega sonca vse nared za začetek 29. olimpijskih iger oziroma iger 32. olimpijade. Večina vseh protokolov poteka brez večjih težav, na čelu s prometom, ki je ob izgradnji objektov in zagotovitvi proračuna za izvedbo vselej eden od največjih izzivov.
Toda …
Brez gledalcev in spremljevalnega programa ter klasičnega navijaškega vrveža, z omejenimi stiki, s striktno določenim protokolom vstopanja in izstopanja iz olimpijske vasi, nenehni testi … Toda čez desetletje tistih, ki se bodo v olimpijsko zgodovino zapisali kot zmagovalci ali poraženci, ne bo nihče vprašal o okoliščinah tekmovanja. Tudi slovenske reprezentance ne. Ta s 54 udeleženci (več kot v Barceloni in Atlanti, a manj kot v Sydneyju, Atenah, Pekingu, Londonu in Riu) še zdaleč ni največja v 30-letni zgodovini samostojnosti. Po drugi strani pa je prav gotovo najbolj zvezdniška. Navsezadnje se lahko pohvali z globalnim košarkarskim zvezdnikom Luko Dončićem ter kolesarjema Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem. Skupaj z rojaki, med katerimi sta tudi na Japonskem še posebej cenjeni Janja Garnbret in Tina Trstenjak, bodo zagotovilo za pestra olimpijska poročila iz Tokia.
Slovenska olimpijska reprezentanca
Atletika (7):
Maja Mihalinec Zidar, Tina Šutej, Maruša Mišmaš Zrimšek, Kristjan Čeh, Luka Janežič, Anita Horvat, Klara Lukan
Plavanje (3):
Katja Fain, Janja Šegel, Martin Bau
Daljinsko plavanje (1):
Ritmična gimnastika (1):
Golf (1):
Cestno kolesarstvo (5):
Tadej Pogačar, Primož Roglič, Jan Polanc, Jan Tratnik, Eugenia Bujak
Gorsko kolesarstvo (1):
Jadranje (3):
Tina Mrak in Veronika Macarol (razred 470), Žan Luka Zelko (laser)
Judo (5):
Maruša Štangar, Kaja Kajzer, Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Adrian Gomboc
Kajak kanu na divjih vodah (4):
Peter Kauzer (K1), Benjamin Savšek (C1), Alja Kozorog (C1), Eva Terčelj (K1)
Kajak kanu na mirnih vodah (2):
Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman (K2 500 in K1 500m)
Košarka (12):
Lokostrelstvo (1):
Namizni tenis (4):
Darko Jorgič, Bojan Tokić, Deni Kožul in Peter Hribar
Športno plezanje (2):
Strelstvo (1):
Živa Dvoršak (zračna puška in malokalibrska puška trojni položaj)
1