Nedelja, 9. 6. 2019, 15.05
4 leta, 10 mesecev
Druga kariera (109.) - Jasmin Čuturić
Legenda v vlogi, ki je do zdaj v Sloveniji še ni bilo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,82
Jasmin Čuturić še zdaj velja za enega najboljših in najbolj prepoznavnih odbojkarjev v Sloveniji.
Ime Jasmin Čuturić je še vedno sinonim za slovensko odbojko. Tudi tisti, ki je ne spremljajo, so zanj zagotovo že slišali, kar je v Sloveniji svojevrsten dosežek. Koprčan je blestel tako v dvorani kot tudi na mivki, kjer je bil v navezi s Samom Miklavcem kar osemkrat državni prvak, osvojila pa sta tudi turnir svetovne serije FIVB Challengerja na Rabu.
Nekdanji slovenski reprezentant v dvoranski odbojki in odbojki na mivki je igral v številnih klubih po Evropi. Z nemškim Friedrichshafnom se je leta 2000 med drugim razveselil tudi naslova evropskega klubskega podprvaka, v Franciji se je s Toursom veselil pokalnega naslova, po nekaj letih igranja v Italiji pa je sledil prestop k ACH Volleyju, kjer je ostal kar štiri sezone.
Jasmin Čuturić je pri ACH Volleyju igral, ko je bil predsednik kluba Herman Rigelnik.
"To je bilo obdobje, ko sem imel najhujšo in praktično edino resno poškodbo v karieri - zlom gležnja, a vame so na čelu z gospodom Rigelnikom verjeli, ko sem bil še na berglah. Po letu in pol mi je res uspelo in klubu sem nekako za zaupanje tudi vrnil. To so bili časi, ko je ACH Volley napolnil Tivoli, kar je bilo za tiste čase nekaj nepojmljivega. Bilo je lepo, a vsaka lepa zgodba se enkrat konča," se časa pri ACH Volleyju spominja Čuturić, ki je barve najuspešnejšega slovenskega kluba branil štiri sezone.
Z Blejci je vladal Sloveniji, leta 2007 pa senzacionalno s soigralci poskrbel za enega največjih klubskih uspehov v Evropi. Osvojili so Top Teams, potem ko so na zaključnem turnirju presenetili vse in dvignili lovoriko.
V polfinalu so premagali Rabotnički, v finalu pa s 3:2 še gostiteljico Modeno. To je bil njegov vrhunec, čeprav kariere še ni bilo konec. Do konca je zaigral za slovito Modeno, odšel pa je tudi v Iran, Libanon, Katar in Iran.
Ni bilo povsod rožnato, a ne bi ničesar spreminjal
"Iskreno povedano ne. Čeprav sem se kje opekel, mi je ta izkušnja tudi ogromno dala. Vsak človek bi si moral dovoliti napako, in ne vedno poslušati drugih. Poskusiti je treba čim več stvari in dati vse od sebe. Tudi, če se pol ne izide, kot si hotel, veš, da si dal vse od sebe. Kamorkoli sem šel, sem imel s sabo družino in v težkih trenutkih mi je bližina mojih bližnjih veliko pomagala," se svoje kariere spominja Čuturić.
Pravi, da svoje športne preteklosti ne bi spreminjal, čeprav ni bilo povsod vse rožnato.
"Ni ene zgodbe, ki bi jo zares obžaloval. Mogoče sem imel malce slabšo izkušnjo le, ko sem šel igrat v Iran in Katar. To je poseben svet. Vzamejo ti potni list in ne moreš nič. V tistem času se je v Iranu dogajalo marsikaj. Na ulicah Teherana je bilo pet milijonov ljudi, sam tega nisem opazil, a žena je po gledanju poročil izrazila željo, da bi odšli domov. Bilo je v času božiča, zaprosil sem OZS, da mi pošlje vabilo, naj se zglasim v Sloveniji. Na podlagi tega so mi vrnili potni list. Ne vem, kaj bi bilo, če tega ne bi storil. To je bila ena izmed manj prijetnih stvari, a hkrati nepozabna. To, da bežiš iz določene države, po navadi vidiš le v filmih. A to ni kritika Irana, tam so ljudje res nenormalno prijazni. Ko vidijo, da si turist, ti vse ponujajo zastonj ali ti poskušajo ustreči tako ali drugače."
Bogato športno pot zaključil leta 2014
Kariero je zaključil, ko je čutil, da ni več pravega veselja, čeprav bi lahko v Sloveniji igral še nekaj časa.
Športno pot je leta 2014 sklenil v Novi Gorici pri GO Volleyju, kjer je združeval vlogi trenerja in igralca. "Ne vem točno, kaj je bilo tisto odločilno, da sem prenehal. Vem, da smo se poleti dobili s prijatelji, ki so vsi po vrsti nehali. Enako sem se nato odločil še jaz. V Sloveniji bi lahko igral še kakšno leto, a moram reči, da ni bilo več tiste prave energije, veselja in motivacije, in to je bila le tista dodatna pika na i," se spominja konca enega poglavja v svojem življenju, a pri odpiranju nove strani ni imel nobenih težav.
"V zadnjih treh sezonah kariere sem se skozi poletje veliko posvečal delu z mladimi v odbojki na mivki. V Italiji sem opravil izpit za trenerja odbojke na mivki, veliko projektov je bilo tudi vezanih na to … Skratka, vse to sem naredil v času, ko sem bil še igralec. Cilj in smer, kaj bom počel po karieri, sta bila že postavljena," pove zdaj 44-letni Čuturić in poudarja, da se ni napačno odločil. "V tem neizmerno uživam."
Prvi z vlogo selektorja v Sloveniji
Zdaj opravlja funkcijo selektorja in tehničnega direktorja slovenske reprezentance na mivki, funkciji, ki ju do zdaj v Sloveniji sploh ni bilo. Ta šport je pri nas še vedno zelo slabo razvit, a počasi se stvari postavljajo na mesto, kjer bi morale biti že dolgo. "Moja naloga je najprej skrb za razvoj te panoge v Sloveniji. To ne pomeni, da grem na igrišče in treniram igralce, zato zmanjka časa, pač pa skrbim za preostale projekte in administrativne zadeve," razloži Koprčan.
Začel kot trener v dvorani, zdaj je slovenski selektor:
Če bi dobil enako denarja, ne bi niti pomišljal
Tako kot večina slovenskih odbojkarjev še zdaj je tudi legendarni slovenski odbojkar kombiniral med dvoransko odbojko in odbojko na mivki, saj je prva tista, ki omogoča odbojkarju, da preživi. "Če bi imel kakšno drugo službo, bi lahko igral tudi le odbojko na mivki, enako velja, če bi me kdo potrepljal po ramenu in rekel, 'Jasmin, dam ti toliko denarja, kot ga dobiš v dvorani', takoj bi pustil dvorano," poudari in doda: "To ni le šport, to je slog življenja. Potuješ po vsem svetu in si vsak mesec na drugi celini. A tako je, če ti to ni všeč, če tega ne začutiš, nimaš v tem športu kaj početi."
Leta 2015 je z Juretom Petrom Bedračem združil moči na Ljubljana Beach Volley Challengu in pokazal, da še ni pozabil odbojke na mivki, v kateri je svoj čas blestel.
Kot bi šlo za eno izmed afriških držav
Odbojka na mivki kot resen šport še pred kratkim praktično ni obstajala. Turnirji so bili, a to je bilo pa tudi vse.
Mednarodni olimpijski komite (Mok) in Olimpijski komite Slovenija (OKS) sta pred časom ocenila, da je ta prelep šport tako slabo razvit, da se po tem lahko primerja s kakšno državo iz Afrike.
Uradno praktično ni obstajal. "Ravno zato smo dobili tudi finančno podporo Moka, mi pa smo začeli izvajati projekte po vsej Sloveniji. Rezultat je bil takoj viden, zaradi porasta in zanimanja pa smo bili prisiljeni izpeljati še drug projekt, to je licenciranje trenerjev. Zadeva se lepo nadgrajuje in razvija. Z Mokom imam sklenjen projekt za Olimpijske igre mladih 2022, kar pomeni, da že imamo ciljno skupino, ki bo lahko Slovenijo zastopala na teh igrah."
Kot je že povedal, je časa za trening in samo ukvarjanje z igralci zelo malo, zato vlogo trenerja opravlja priznani italijanski trener Giulio Mosci, za katerega Čuturić meni, da gre za res dobrega trenerja. V preteklosti je bil tudi del strokovnega vodstva pri italijanski izbrani vrsti.
Potrebno bo veliko trdega dela in potrpežljivosti. "To mi ni tuje," pravi Jasmin.
"Šlo bo počasi, potreben je čas"
"Vse je bilo treba postaviti od začetka. Tukaj ne govorimo o organizaciji turnirjev, to se je počelo že prej, pač pa gre za ozaveščanje ljudi, da ta šport sploh obstaja. Pri nas se o tem olimpijskem športu govori julija in avgusta, pa še to zelo malo. Odbojka na mivki se po svetu igra skozi vse leto, in to moramo ljudem vcepiti tudi pri nas. Fantje in dekleta se odločajo za šport, zanimanje je neprimerno večje kot v prejšnjih letih. Šlo bo počasi, potreben je čas, a temelji se počasi, a vztrajno postavljajo. Brez njih veste, da se ne da nič zgraditi, vsaj nič dolgoročnega," zadovoljno pove.
Velika pridobitev za ta šport je tudi dvorana Ludus. "To je predpogoj, da se lotiš in postaviš program, kot smo ga mi. Brez te dvorane in pomoči Tomija Šmuca nam to ne bi uspelo," je jasen Čuturić.
Pokrita večnamenska dvorana Ludus v Črnučah je predpogoj, da se začne projekt, kot so se ga prek Čuturića lotili na OZS.
Mlada Možič in Bošnjak že zdaj najboljša v Sloveniji
Za mladim Rokom Možičem je izredna sezona v dvorani, vse skupaj pa bo želel začiniti še z uspehom na mladinskem SP v odbojki na mivki.
Slovenijo bosta na Tajskem čez deset dni zastopala Rok Možič in Črtomir Bošnjak, ki bosta edina slovenska predstavnika.
"Glede na to, da še nikoli nismo nastopali na teh tekmovanjih, je bila naša edina možnost, da dobimo povabilo organizatorja. Tega lahko dobiš le za en par. Glede na to, da sta omenjena fanta najboljša in prepoznavna v Sloveniji, smo se odločili, da gremo v akcijo z njima."
Pod vodstvom italijanskega trenerja trenirata že mesec dni in sta po Čuturićevih besedah videti zares dobro. Boljša sta celo od našega prvega para Jan Pokeršnik in Nejc Zemljak, ki sta ga že premagovala.
"Na Tajsko se ne gremo le pokazat, ampak gremo po dober rezultat. Prva naloga je priti med 16, nato pa bo veliko odločala tudi taktična priprava na nasprotnike. Vse bomo imeli s seboj, kamere, računalnik za statistiko. Skratka vse, kar mora biti v vrhunski ekipi. Imela bosta res vrhunske razmere za visok rezultat.
Razume OZS
V preteklosti je imela Odbojkarska zveza Slovenije le malo posluha za odbojko na mivki, vsaj tako se je zdelo, a Čuturić ji je stopil v bran. "Tukaj je toliko dela, da OZS niti ni imela časa, da bi se ukvarjala še s tem. Zdaj, ko so mene postavili za to funkcijo, se je premaknilo veliko stvari. Ko ji predstavimo določen projekt, nikoli ne dela težav, tudi sponzorji so se začeli javljati. Zanima jih dolgoročen projekt, in ne tisti kratkoročen," z veseljem pove Koprčan in doda, da je prepričan o uspehu: "Naš cilj je postaviti tako trdne temelje, da se ne bo zaradi enega neuspeha vse porušilo. Naš cilj so olimpijske igre 2024, vsak rezultat, ki bo prej, bo le plus in posledica dobrega dela skupine ljudi na OZS."
Želel si je na olimpijske igre, nato izvedel skoraj nepredstavljivo
Tudi Čuturić je imel kot še aktivni igralec željo nastopiti na največjem športnem dogodku na svetu, a usoda in malomarnost posameznika/ov sta mu to preprečila. "S Samom (op. p. Miklavcem) sva bila takrat res dobra, imela sva dovolj točk in bila v zares dobrem položaju. Pričakovalo se je, da bi nama ob ugodnem kvalifikacijskem sistemu uspelo uresničiti sanje, nato pa je sledil šok. Izvedela sva, da naju na kvalifikacije nihče ni prijavil. To je zelo zabolelo. Kdo je naredil napako, ne vem, niti nisem imel nikoli časa to raziskati. Zakaj ne? Potem ko se je to zgodilo, sem že imel obveznosti v klubu," neverjetno prigodo pove Čuturić in doda, da je bila takrat organizacija na res nizki ravni. Veliko je bilo neznanja. "Nima smisla odpirati teh ran, bilo je, šlo je mimo ..."
Jasmin Čuturić in Samo Miklavc sta svojčas blestela v tem prelepem športu.
Kdaj bomo Slovenci imeli predstavnika na OI?
Če ni uspelo njemu, legendarni slovenski odbojkar sporoča, da bo naredil vse, da bomo nekega dne Slovenci imeli predstavnika tudi na olimpijskih igrah v odbojki na mivki.
"Tukaj sem s tem namenom. Prepričan sem, da nam bo enkrat uspelo tudi to. Če ne bi bil, kako naj dekleta in fante prepričam, da je to mogoče? Zdaj ne morem reči 'da', ker takega projekta še nimamo finančno pokritega. Delam na tem, da dobimo generalnega pokrovitelja, verjamem, da ga bomo dobili. Ko ga bomo, bomo lahko na glas napovedali vse skupaj, prej pa ne morem prodajati pravljic posameznikom, saj jim lahko vse skupaj obrne življenje na glavo. V negativnem smislu," poudarja naš sogovornik, ki si želi ta šport približati tudi preostalim krajem v Sloveniji.
Lovijo se olimpijske igre: najprej v dvorani, nato še na mivki:
Želijo si še dveh kompleksov za trening v Sloveniji
"Načrt je v naslednjih dveh letih zgraditi še dva kompleksa, namenjena treningom skozi vse leto. Ni treba, da je to dvorana, postaviš balon in stroški so pri tem mnogo nižji. S tem bi si močno povečali bazen igralcev, do takrat pa nam ostane seveda Ludus, v katerem so razmere skozi vse leto fantastične. Ni pa dobro, da se vse centralizira," pravi Čuturić. Leta 2017 so imeli v svoji bazi prijavljenih 250 otrok, v preteklem letu že 700.
Prepričan je, da bomo imeli nekega dne na olimpijskih igrah tudi slovenske odbojkarje na mivki.
"Število se je povečalo, ker se je začelo nekaj dogajati. Naša naloga je slediti trendom, sicer bo šlo spet vse navzdol. Sam vem, da sem zelo potrpežljiv, tega sem se naučil skozi svojo kariero, ko sem bil velikokrat v dilemi, kaj je prav in kaj ne. Neučakanost te ne pripelje nikamor. Treba bo trdo delati in vsako leto narediti korak naprej, sam sem pripravljen delati, o tem ni dvoma, in kot sem že rekel, če bi bilo drugače, ne bi bil tukaj," še zaključi.
Preberite še:
