Življenjsko delo Michela Platinija

Zaključni turnir evropskega prvenstva, na katerem je spet sodelovalo osem ekip – v kvalifikacije se je podalo 33 reprezentanc -, je minil povsem v znamenju današnjega predsednika evropske nogometne zveze (UEFA) Michela Platinija, ki je blestel, kot morda ni še nihče na zaključnih turnirjih. Bodisi evropskih ali svetovnih prvenstvih. Med strelce se je vpisal na vsaki tekmi zaključnega turnirja, na katerega so bili Francozi kot gostitelji tekmovanja uvrščeni avtomatično, in bil ob koncu turnirja z devetimi zadetki daleč najboljši strelec turnirja. Takratni zvezdnik svetovnega nogometa je bil seveda najbolj zaslužen, da so Francozi prišli do prve lovorike najboljšega na velikih tekmovanj. Skozi kvalifikacije so se sicer na zaključni turnir prebile reprezentance Belgije, Danske, Portugalske, Romunije, Španije, Zahodne Nemčije in tudi Jugoslavije. Ta se je na zaključni turnir prebila po legendarni zmagi nad Bolgarijo v Splitu, ko je pri izidu 2:2 tik pred koncem tekme gol zabil Ljubiša Radanović in poskrbel za zadetek, ki je Jugoslavijo popeljal na zaključni turnir. V reprezentanci Jugoslavije je v Franciji nastopil Srečko Katanec. V kvalifikacijah so obstali nekateri favoriti, med drugim tudi takratni svetovni prvaki Italijani in Angleži.

Na zaključnem turnirju so gledalci za razliko od prejšnjih prvenstev, na katerih so se reprezentance med seboj merile tudi v skupinskem delu, spremljali tudi polfinalne tekme. Tekme za tretje mesto tokrat ni bilo. V skupini A je Francija s tremi zmagami zasedla prvo mesto. Platini je enkrat zadel pri zmagi nad Dansko, dvakrat se je med strelce vpisal ob slavju nad Belgijci s 5:0, kar tri gole pa zabil pri zmagi nad Jugoslavijo v zadnjem krogu s 3:2. V boju za drugo mesto v skupini je Danska v zadnjem krogu zabeležila odločilno zmago nad Belgijo s 3:2, ko je zaostanek z 0:2 pretopila v zmago. Odločilni gol je malce pred koncem tekme zabil Preben Elkjaer Larsen. Boji v skupini B so bili veliko bolj izenačeni. Odločitev o polfinalistih je padla v zadnjem krogu. Španija je šokirala Zahodno Nemčijo z zmago z 1:0, za katero je v zadnji minuti tekme poskrbel takratni nogometaš Sportinga Gijona Antonio Maceda. Portugalska je z golom Neneja odpravila Romunijo in obe reprezentanci z Iberskega polotoka sta se prebili med najboljše štiri.

V prvem polfinalu je Francija v Marseillu pred več kot 50.000 navijači po hudem boju po podaljških s 3:2 odpravila Portugalsko. Tik pred koncem drugega podaljška je odločilni gol zabil kdo drug kot Platini. Preostala dva gola za Francoze je prispeval branilec Jean-Francois Domergue. Še bolj napeto je bilo v drugem polfinalu, ki je bil odigran v Lyonu. Španija se je napredovanje v veliki finale proti Danski veselila šele po izvajanju enajstmetrovk, odločilni strel z bele točke pa je zapravil danski junak iz skupinskega dela tekmovanja Elkjaer.

V velikem finalu na nabito polnem Parku princev v Parizu so se Francozi dolgo časa mučili s Španci, ki so jim povzročali veliko preglavic. A ko je Platini v 57. minuti zabil gol po strelu s prostega strela, ko je žoga spolzela skozi roke španskega vratarja Luisa Arconade, je postalo jasno, da trikolorjev nihče več ne more ustaviti na poti do naslova. V zadnji minuti tekme je po podaji Jeana Tiganaja, ki je skozi celoten turnir igral odlično, zadel še Bruno Bellone in zadnji dvomi o evropskem prvaku so bili dokončno razblinjeni. Francija je začela slaviti prvo lovoriko na velikih nogometnih tekmovanjih. Zanjo je bil najbolj zaslužen Platini, ki je odigral turnir življenja, in bil ob koncu sezone razumljivo deležen številnih individualnih nagrad. Med drugim je bil imenovan tudi za evropskega nogometaša leta. Evropsko prvenstvo 1984 je bilo Platinijevo življenjsko delo.