V letu in pol je izpolnil vse sanje, ki jih je imel

Kot otrok je sledil očetu, ta je igral nogomet in bil pozneje v Avstriji trener. V Mežici, kraju na Koroškem, oddaljenem le nekaj kilometrov od avstrijske meje, je začel brcati nogometno žogo. Ko je bil star deset let, se je vpisal v nogometno šolo SAK (slovenski atletski klub) v Celovcu. Tam je ostal devet let. Bil je branilec, a ugotovil, da prave priložnosti ne bo dobil.

"Zato sem jo začel iskati drugje," je povedal zdaj. In jo našel v SV Rudnu, ki je leta 2008, ko je odšel k njemu, nastopal v peti ligi. Ko je izpadel v šesto, ga je trener premestil v napad in njegova življenjska pot se je zasukala v drugo smer.

"Sanjal sem o tem, da bi mi uspelo. Mislim, da sem za zdaj lahko kar zadovoljen," nekaj let pozneje pravi Tadej Trdina, ki je kot napadalec v prvi sezoni zabil kar 27 golov, v drugi 30 in v tretji, njegovi zadnji pri Rudnu, še enega več. Leta 2012 se je preselil v SC Kalsdorf, pri katerem je ostal le polovico sezone.

Neverjetna serija na začetku, potem poškodba

Dvanajst golov na 14 tekmah je bilo dovolj, da so ga opazili pri SV Grödigu in ga zvabili k sebi. "Takrat sem podpisal prvo profesionalno pogodbo in začel živeti svoje sanje," se začetkov v avstrijski drugi ligi spominja danes 28-letni napadalec.

Z Grödigom se je uvrstil v prvo ligo in na tej poti dosegel pet golov, tudi odločilnega za zgodovinski uspeh. Potem je s tem klubom odlično nastopal tudi v prvi ligi, zabil je devet prvenstvenih golov in enega v pokalu, lansko poletje je sledil klic Wolfsbergerja.

Prestopil je na bolje, podpisal dveletno pogodbo in nadaljeval zabijanje golov. Pri sijajnem štartu Wolfsbergerja v novo sezono, v prvih šestih krogih je šestkrat zmagal in za seboj pustil vse uveljavljene avstrijske klube, je blestel.

Na prvih osmih tekmah je zabil štiri gole in prispeval dve podaji, zadel je tudi za zmago z 1:0 nad bogatim Salzburgom. Potem je konec septembra prišla poškodba in ga za dva meseca oddaljila od nogometnih zelenic.

V tem času je močno padla tudi rezultatska krivulja Wolfsbergerja. Ob koncu jesenskega dela prvenstva se je vrnil in v zadnjem krogu zadel še enkrat. Na zimski premor je odšel s petimi zadetki na strelskem kontu, v drugi polovici sezone, ki se bo začela ta konec tedna, jih pričakuje še veliko več. Wolfsberger je kljub slabšim predstavam v zadnjih jesenskih krogih ohranil visoko drugo mesto.

"Na začetku smo imeli tudi nekaj sreče, ki je potrebna. Proti koncu je forma padla. Smo visoko, želimo si biti med najboljšimi štirimi, a pritiska, kot ga poznajo v Salzburgu in na Dunaju, pri nas ni," je cilje kluba, ki ga s tribun povprečno spremlja več kot 4000 gledalcev, predstavil 189 centimetrov visoki napadalec.

"Ko igramo proti bolj atraktivnim tekmecem, se preselimo v Celovec, kjer je štadion veliko večji od našega, katerega zmogljivost je osem tisoč navijačev. Tako jih je bilo na tekmi proti Salzburgu več kot 18 tisoč. Bilo je užitek igrati," je dodal.

Je blizu doma, v družbi družine in prijateljev

"Tudi zame velja podobno kot za klub. Ustavila me je predvsem poškodba, imel sem težave s trebušno prepono. Zdaj sem spet zdrav, pridno sem treniral in pričakujem, da bom v drugem delu sezone dal čim več golov. Najbolj pomembno je, da uživam. S trenerjem in soigralci se odlično razumemo," pravi nogometaš, ki živi v kraju Sankt Andrä-Wördern blizu slovenske meje.

"Od Mežice sem oddaljen le dobre pol ure, zato me na tekmah pogosto spremljajo družina in prijatelji, kar mi pomeni veliko in mi daje dodatno moč," je priznal nogometaš, ki govori z močnim koroškim naglasom. "V veliko pomoč mi je tudi moja zaročenka Maši, ki je z menoj že od nekdaj in mi vseskozi pomaga. Brez nje bi mi bilo veliko težje," ni pozabil omeniti.

Slovenija ostaja odkrita želja

V Avstriji živi trenutke, o katerih je sanjal, a se ne misli ustaviti. "Počutim se res dobro. Pred tremi, štirimi leti sem sanjal o tem, da bi postal profesionalen nogometaš in zaigral v prvi avstrijski ligi. Zdaj, ko mi je to uspelo, imam seveda višje cilje, pa čeprav tukaj in zdaj res uživam. V Avstriji je res lepo biti nogometaš. Ne manjka pozornosti javnosti, navijačev je veliko, v klubih ni težav, ljudje so profesionalni. Tudi s plačo, ki jo imam, sem zelo zadovoljen," se je razgovoril.

"Živim zelo lepo, a seveda bi nekoč rad stopil še višje. Rad bi igral v Nemčiji, morda Angliji. Zelo bi se razveselil tudi igranja za slovensko reprezentanco," je odprl temo, ki je zanimiva predvsem za slovensko športno javnost. V tej ga selektorju Srečku Katancu marsikdo že nekaj časa ponuja kot eno izmed rešitev v napadu, a naš sogovornik, vsaj za zdaj, klica z Nogometne zveze Slovenije ni dočakal. "Ne. Za zdaj še ne. Srčno pa upam, da se bo v prihodnosti tudi to spremenilo," ni ovinkaril.

In kaj bi Slovenija z njegovim prihodom pridobila? "O tem pa ne bi govoril. Sebe je težko opisati. Ne bi bilo lepo, če bi se hvalil. O meni naj raje govorijo drugi," se je ponujanja selektorju ogradil naš sogovornik. "Bi bil pa zelo vesel, če bi lahko nekoč zaigral za Slovenijo. To bi bila največja čast," je dodal.

Za konec je nekaj besed namenil še svoji zanimivi nogometni poti, ki se nikoli ni ustavila v Sloveniji. Pred leti ga je v svoje vrste vabil velenjski Rudar, a se je odločil, da si bo pot med nogometne profesionalce raje utiral v Avstriji.

V Sloveniji bi bilo lažje

"Zdi se mi, da so bile moje odločitve za zdaj dobre. Kaj bo v prihodnosti, ne vem. Miselnost Avstrijcev se mi zdi veliko boljša od te, ki jo imamo v Sloveniji. Pri nas je vse preveč improvizacije. Če pomislim, bi mi bilo glede nogometa celo lažje uspeti v Sloveniji, saj je tam manjša konkurenca, a sem vesel, da sem ostal tukaj," se je razgovoril in za konec potegnil nekaj vzporednic med avstrijskim in slovenskim klubskim nogometom.

Slovenci neupravičeno podcenjujemo Avstrijce

"Po pravici povedano slovenskega nogometa razen Maribora, ko nastopa v Evropi, ne spremljam prav podrobno, zato o tem težko govorim, a zdi se mi, da Slovenci prepogosto podcenjujejo avstrijski nogomet. Pa sem prepričan, takšno je vsaj moje mišljenje, da je na klubski ravni boljši od slovenskega. Avstrijska liga še zdaleč ni tako slaba, kot si v Sloveniji misli marsikdo," je daljši pogovor, v katerem je prijazno, morda tudi malce sramežljivo odgovarjal na vse, kar nas je zanimalo, sklenil Slovenec, ki si je nogometno ime ustvaril v Avstriji. Ga bomo v prihodnosti dočakali na zboru slovenske reprezentance?