Samir Handanović: od Fužin do San Sira in naprej

Zgodba o Samirju Handanoviću je zgodba o uspehu. O fantiču s trdega betona blokovskega naselja, fantu, ki je obetal veliko in preskočil številne ovire, moškem, ki je prišel do San Sira. Enega izmed svetišč svetovnega nogometa. Ne kot kdorkoli, ampak kot velika okrepitev Interja in eden izmed tistih, na katerem trikratni evropski prvaki gradijo upe o vnovični vrnitvi na vrh.

Odraščal je v zloglasnem ljubljanskem blokovskem naselju, na Fužinah. Tam, kjer je marsikaterega njegovega vrstnika zaneslo na neprava pota. Kjer je poniknil marsikateri športni talent, marsikateri pa doživel obratno usodo. Dva, ki najbolj simbolizirata slednje, sta zagotovo nekdanji uspešni košarkar Rašo Nesterović, ki je več kot desetletje navduševal tudi v najmočnejši ligi NBA, in Samir Handanović. Samirja je nad nogometom navdušil starejši bratranec Jasmin Handanović, tudi sam slovenski reprezentant, ki si kruh trenutno služi pri slovenskem prvaku Mariboru. Ob spremljanju Jasmina, ki je takrat branil še za Olimpijo, se je Sarma, kot ga prijatelji kličejo že od najstniških let, navdušil nad vratarskim poslom in si nadel rokavice.

Od tisočakov do milijonov

Začel je pri Slovanu na Kodeljevem, kjer je vadil pod vodstvom Slaviše Stojanovića. Ko se je zdajšnji selektor preselil v Domžale, je s seboj ob Zlatanu Ljubijankiću vzel še Handanovića. V prvi slovenski ligi je debitiral pri nepolnih 20 letih, odigral sedem tekem in se preselil v Italijo. Udinese ga je za vsega 50.000 evrov kupil leta 2004. V italijanski prvi ligi je debitiral pred 21. letom, a v prvi sezoni igral bolj malo. Videmčani so ga poslali v Treviso. Kalil naj bi se v drugi ligi, a zavoljo velike podkupovalne afere, zaradi katere je moral Juventus razred nižje, je s tedanjim klubom pristal v prvi. Mlad, pred neznano in predvsem nepričakovano preizkušnjo. Branil je na prvih tekmah, naredil nekaj napak in se preselil na klop. ''To je bilo negativno obdobje, iz katerega sem se marsikaj naučil. Ali padeš ali se pobereš. Jaz sem se pobral,'' se izkušnje izpred let spominja zdaj.

Po pol leta se je preselil k Laziu, pri katerem spet ni branil, a občutil, kako je biti član velikega kluba. V sezoni 2006/07 je bil posojen v drugo ligo, k Riminiju. To je bila točka preloma. Branil je redno in odlično. Po sezoni, v kateri je zbral prek 40 nastopov, se je vrnil v Videm, pograbil številko 1 in je ni več izpustil iz rok. Od leta 2007 do konca minule sezone je v prvi italijanski ligi zbral kar 178 nastopov, skupaj kar 185, z Videmčani nastopal tudi v Evropi in v prvenstvu dosegal odmevne rezultate.

Odločitev je padla lani

Iz leta v leto je bil boljši, njegovo ime so povezovali s številnimi klubi. Arsenal, Bayern München, Juventus, Milan, Inter, Valencia in imena še nekaterih velikanov so se pojavljala ob njegovem imenu. Marsikam smo ga mediji selili že leta 2008, nič drugače ni bilo niti v letih za tem. Vselej se je zdelo, da bo odšel, a je na koncu ostal. Tudi sam si je vse bolj želel zapustiti Videm in se preizkusiti na višji ravni, a ne za vsako ceno. ''Ne želim seštevati plusov in minusov. Takoj želim vedeti, da je ponudba prava. Dokler ne bo prišla takšna, ne bom odšel. Do takrat pa bom ostal v Vidmu, kjer se počutim odlično. Na voljo imam vse, kar si želim, ljudje pri Udineseju me spoštujejo,'' je v vseh teh letih mirno govoril vratar in lani poleti, ko je bilo dogajanje okoli njega najbolj pestro, podaljšal sodelovanje z Videmčani.

''Očitno bo za vedno ostal pri Udineseju …'' so nad prestopom v veliki evropski klub takrat obupali številni nogometni navdušenci v Sloveniji in tudi drugje. Pravzaprav pa je bil to znak, da ga bodo v bližnji prihodnosti prodali. Podaljšal je pogodbo in klubu priskrbel odličen pogajalski izhodiščni položaj. V zameno je dobil obljubo, da ga bodo pustili oditi. Ko je bil ob koncu minulega leta izbran za najboljšega vratarja leta v Italiji, kjer prave konkurence med vratnicami nikoli ni manjkalo, je storil še korak naprej. V klubu so si meli roke, Handanoviću pa je postalo jasno, da se bliža čas za odhod. Letos poleti je na njegova vrata potrkal Inter. S predsednikom Massimom Morattijem in njegovimi podrejenimi se je dogovoril že pred časom. Ko sta dogovor sklenila še Inter in Videm, je bil prestop zaključen. Enajst milijonov evrov je manj, kot so pričakovali nekateri, a za vratarja še vedno veliko. Odškodnina, ki jo bodo zanj odšteli Milančani, ga je izstrelila na drugo mesto najdražjih nogometašev v zgodovini Slovenije. Takoj za legendarnim Zlatkom Zahovićem.

V reprezentanci bo rekoder

Vzporedno s klubsko je gradil tudi reprezentančno pot. Že v mladi izbrani vrsti je bil eden izmed stebrov in pomagal do še vedno največjega uspeha v zgodovini te selekcije. Uvrstitve v dodatne kvalifikacije za evropsko prvenstvo do 21 let pred sedmimi leti. Tam je Slovenijo ustavil Klaas Jan Huntelaar z Nizozemsko, ki je pozneje osvojila naslov. Med člani je bil nekaj časa v senci Boruta Mavriča, nato pa stopil iz nje. Pri vsega 20 letih je debitiral na prijateljski tekmi proti Slovaški v Trnavi in blestel. Zaklenil je svoja vrata in poskrbel za remi z 0:0. Kmalu je zagrabil mesto v začetni enajsterici, ki ga ni več izpustil iz rok. Branil je dobro, a uspehov ni bilo. Kljub temu je vedno verjel, da je Slovenija sposobna dosegati dobre rezultate.

Na začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010 se je začela tudi reprezentančna zgodba o uspehu. Handanović je blestel med vratnicama, njegovi soigralci so bili odlični v polju. Skupaj so poskrbeli za novo nogometno evforijo v Sloveniji in se prebili v Južnoafriško republiko. Na prvenstvu je bil med boljšimi in bil izbran celo v idealno enajsterico prvega dela tekmovanja. Pozneje ga v podobnih izborih ni bilo več. Slovenija se je pač poslovila po prvem krogu, čeprav so jo od osmine finala ločile le sekunde.

V kvalifikacijah za letošnje evropsko prvenstvo je bil ob Timu Matavžu najboljši posameznik slovenske vrste, kar niti ni bilo tako težko. Reprezentanca je bila slaba in ostala brez nastopa na zaključnem turnirju. Po neuspehu se je poslovil tedanji selektor Matjaž Kek, nasledil ga je Stojanović. Handanović se nad tem zagotovo ni pritoževal. Novi selektor ga je hitro imenoval za kapetana in tudi formalnega vodjo reprezentance. Kako uspešen bo, bomo videli že kmalu. Pred Slovenijo so nove kvalifikacije. Poskušala se bo prebiti na svetovni nogometni festival, ki bo čez dve leti v zibelki nogometa, Braziliji.

Doslej je v izbrani vrsti zbral že 57 nastopov. V zdajšnji ekipi se lahko z več tekmami pohvali le Boštjan Cesar (61). Na večni lestvici je trenutno na 12. mestu, a na zelo dobri poti, da se prebije na vrh. Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega, bo prej ali slej z njega zrinil Zahovića, ki se je ustavil pri okrogli številki 80. S tem bomo zadovoljni vsi, le preostali še aktivni slovenski vratarji ne. Ni jih malo, ki so dobri, a se zavedajo, da bodo ob takšnem Samirju še dolgo časa čakali na priložnost.

Za novinarje redko, za otroke vedno

Handanović do sedme sile sicer nima najbolj hvaležnega odnosa. Praviloma govori le, ko je treba. Po tekmah in na tiskovnih konferencah. ''Nerad govorim. Jaz govorim na igrišču. Tam se vidi, koliko sem dober in koliko ne. Besede se pozabijo, dejanja pa ostajajo,'' razlaga nogometaš, ki v prostem času zelo rad bere. Rad pa dela še nekaj. Obiskuje otroke in tiste, ki so potrebni pomoči. ''Za vsakogar je dobro, da gre včasih obiskati ljudi, ki v življenju niso imeli take sreče, kot jo imamo nekateri. Da je na realnih tleh in ve, kaj je v življenju pomembno in kaj ne. Takšnim povabilom se vedno rad odzovem. Otrok nikoli ne zavrnem,'' vselej pove.

Pred letom dni je oče postal tudi sam, letos poleti je skočil še v zakonski stan. Naključno ali ne, pred odmevnim prestopom se je odločil tudi za pomembne korake na preostalih področjih življenja. Zdaj ima, kar si je želel. Nekaj dni pred 28. rojstnim dnevom je podpisal sanjsko pogodbo in dočakal največji trenutek na svoji nogometni poti. Za zdaj. Tu se zagotovo ne misli ustaviti. Zanj je to le nov korak naprej. ''Moja pot je šla vedno po stopnicah navzgor. Kot vratar moraš skozi različna obdobja. Podobno kot v šoli. Malo je takšnih, kot sta Iker Casillas in Gianluigi Buffon, ki sta priložnost v velikih klubih dobila takoj. Iz dneva v dan, tekme v tekmo in treninga v trening delam na tem, da bom vedno boljši,'' je že pred časom razložil svojo nogometno filozofijo. Zdaj je priložnost dobil tudi on. Trdno verjamemo, da jo bo zagrabil z obema rokama in postal še boljši. ''Nimam občutka, da sem slabši od najboljših vratarjev na svetu. Ne bom rekel, da so slabši, a hkrati nikomur ne bom priznal, da je boljši,'' samozavestno pravi. Tudi zato smo prepričani, da bo uspel.