Petek, 11. 6. 2021, 12.28
3 leta, 5 mesecev
Pred Eurom 2020 v nogometu
Koga je strah? Uefe že ne!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,71
11
Slovenska nogometna reprezentanca se ni uvrstila na Euro 2020, bosta pa slovenske barve na enomesečnem spektaklu predstavljala predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki bo prvič, odkar je prvi mož evropskega nogometa, podelil nagrado evropskim prvakom, in pa sodnik Slavko Vinčić, ki bo delil pravico na tekmah.
Evropsko prvenstvo v nogometu spada med športne spektakle, ki pomenijo nekaj več. Ne vsem, vedno se bodo našli tudi tisti, ki vsakodnevnemu žogobrcu ne posvečajo prevelike pozornosti in se čudijo navijaškim evforijam v deželah udeležencev, a groba večina Evropejcev vseeno misli (in čuti) drugače. Začenja se Euro, enomesečni praznik vrhunskega nogometa. Darilo ljubiteljem nogometa, ki še nikoli ni imelo opravka z obdobjem, polnim tolikšnih negotovosti in pasti.
Nekoč je bilo drugače. Spomini sežejo daleč, evropska nogometna prvenstva so pomenila potujoče festivale tisočerih navijačev, ki so širili strast do svojih reprezentanc in utrjevali pomen nogometa kot posebnega družbenega fenomena. To so bili meseci, ko se je življenje ustavilo, mlado in staro pa razpredalo o mojstrovinah najboljših igralcev stare celine.
Ob zadnjih izvedbah evropskega prvenstva, ki je postalo tako obsežen projekt, da je bila ena država vedno težje kos organizaciji, tako da se je pogosto iskala rešitev v sodelovanju gostiteljev, pa se je vmes prikradlo nekaj, česar ne bi smelo biti, ko govorimo o čistem užitku. Euro, ki je že zdavnaj prerasel dimenzije običajnega športnega dogodka, se je spopadel z grožnjami. Ljudi je postalo strah. In to zaradi povsem nenogometnih razlogov.
Od grožnje terorizma do izbruhov huliganstva
Pred Eurom 2016 v Franciji se je razpredalo o grožnji terorizma. Črni petek v Parizu, ki je leta 2015 v napadih teroristov skrajne Islamske države odnesel 130 življenj, je šokiral svet. Evropska nogometna zveza (Uefa) se je skupaj z gostitelji Francozi znašla pred zahtevno nalogo, a jo je izpeljala vrhunsko. S povečanimi merami previdnosti in skrbjo za varnost je zagotavljala pogoje, v katerih so udeleženci (in mediji) počasi pozabili, da je sploh kdaj obstajala kakšna grožnja.
Na ulicah Marseilla je bilo leta 2016 zelo burno.
Največje zlo zadnjega Eura je bilo tako huliganstvo, ki je pomenilo drugačen ekstrem. Ni ga manjkalo na francoskih ulicah, svet so najbolj obkrožili prizori nasilja na ulicah Marseilla, v katerem so se Rusi s premetenim načrtom znašali nad Angleži. Ker pa omenjenih primerov ni bilo veliko, strah pred terorističnimi napadi pa je bil iz tedna v teden manjši, je druga polovica evropskega prvenstva ponudila sliko, kakršno bi si želel vsak ljubitelj športa.
Največji sovražnik je postal virus
Uefa je bila prepričana, da bo naslednji Euro minil še v manj dramatičnih okoliščinah. Prvo vseevropsko tekmovanje, sprva je bilo predvideno, da bo potekalo kar v 12 državah (mestih), a je irski Dublin lani od projekta odstopil, je bilo načrtovano kot dogodek, ki ga bodo osmišljale nepregledne karavane nogometnih navdušencev. Potovali naj bi po vsej Evropi, od Španije do Azerbajdžana, od Škotske do Italije, spoznavali nove kulture, ob vsem tem pa še uživali v nogometu. No, tako je bilo načrtovano. Nato pa je prišla zloglasna pomlad 2020.
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ideja o tem, da bo Euro potekalo v tako velikem številu držav, je bila sprejeta še v obdobju njegovega predhodnika Michela Platinija, bo pokal kapetanu evropskih prvakov podelil 11. julija v Londonu.
Pandemija novega koronavirusa je ohromila življenje po vsem svetu, na seznam žrtev se je vpisal tudi šport. Kolesje vsakodnevnih navad in razvajanja, ki smo jih poznali do takrat, se je ustavilo. Strastni nogometni navijači so ostali brez tistega, kar tako obožujejo. Za nekatere je bil to celo način življenja. Stvar je šla celo tako daleč, da je Islamska država v nekem trenutku pozivala svoje pripadnike, naj pozabijo na teroristične podvige in zaradi pretečega koronavirusa ne potujejo v Evropo. Največji sovražnik je postal virus. In se je začelo. Bolezen covid-19 je mešala štrene koledarju športnih tekmovanj. Od tistih najmanjših pa do največjih. Bridko usodo so doživljale celo olimpijske igre, prestavitvi za leto dni se ni izognil niti Euro.
Gdansk, Porto in Ljubljana nakazali lepše čase
Nastopilo je obdobje negotovosti in strahu, v katerem pa se je Uefa odzvala pogumno in premišljeno. Nogometni imperij, ki zagotavlja edinstvene zaslužke, hkrati pa greje srca milijonom podanikov in občudovalcev, je dokazal, da lahko nadaljuje svoje poslanstvo tudi v težjih razmerah. In se je začelo. Nogomet je kot prvi dokazal, da lahko preživi v obdobju koronakrize. Liga prvakov se je v portugalskih mehurčkih izpeljala do konca, projekt lige narodov je bil uspešno pospravljen pod streho, začele so se tudi kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Katarju.
Finale evropskega prvenstva do 21 let v Ljubljani si je prejšnjo nedeljo ogledalo okrog pet tisoč ljubiteljev nogometa.
Čeprav so bili urniki natrpani, nogometaši pa fizično tako izmučeni, da so se uveljavila nova pravila – za Euro 2020 so tako lahko selektorji namesto 23 izbrali kar 26 igralcev, na tekmah pa bodo lahko zamenjali do pet nogometašev – se je nogometna zabava nadaljevala. Resda večinoma pred praznimi tribunami, a vseeno. Duh nogometa je preživel. Ko pa je v zadnjih mesecih nakazal, da bi se lahko dokončno izvlekel iz klešč koronakrize, saj so zadnje največje tekme že potekale pred bučnimi navijači (tako finale lige Europa v Gdansku, finale lige prvakov v Portu kot tudi na primer finale evropskega prvenstva do 21 let v Ljubljani), je zadovoljstvo še toliko večje.
Uefa vztrajala pri svojem, a bo vendarle nekaj manjkalo
Uefa, za katero je resnično stresna pomlad, saj je nedavno z udarno akcijo, v katero je bilo mogoče zaznati složnost članov evropske nogometne družine, preprečila rojstvo superlige, je zdaj pred največjim izpitom leta. Prihaja evropsko prvenstvo, ki med 11. junijem in 11. julijem prinaša 51 tekem. In na vseh tekmah bodo prisotni navijači! Takšna je bila zahteva Uefe, ki so se ji morali prireditelji podrediti. Zaradi tega je Bilbao zamenjala Sevilla, Dublin pa izpadel s seznama. Uefe na čelu s predsednikom Aleksandrom Čeferinom ni bilo strah. Vztrajala je pri svojem, verjela v srečen konec. In kot vse kaže, dosegla svoje. Tribune bodo zapolnjene vsaj delno, v nekaterih primerih (zagotovo Budimpešta) pa celo do zadnjega kotička. To bo velik dobitek za tekmovanje, ki je kljub enoletni zamudi zadržalo uraden naziv Euro 2020.
Tako je bilo na pariških ulicah v času zadnjega finala na EP 2016 med Francijo in Portugalsko.
Ostaja pa črna pika, da bo zaradi vseh protokolov v boju proti širitvi koronavirusa, ta prihaja do izraza zlasti pri potovanjih, prestopanjih državnih meja, izostal vrvež, največje bogastvo in čar dozdajšnjih evropskih prvenstev. Dnevi, ko si je na tisoče potujočih navdušencev dalo duška, obiskovalo prizorišča, pa čeprav ni moglo priti do vstopnic, so ponujali bistvo nogometne zabave … Takrat so bila navijaška središča polna, letos pa bodo izrazito manj obiskana.
A vseeno, Euro se bo začel (in predvidoma tudi končal) v družbi navijačev na tribunah. To je ogromen plus, ki naznanja začetek vrnitve nogometnih dogodkov v realnost, s katero smo imeli opravka pred nesrečnim letom 2020. In velika zasluga Uefe, da se ni ustrašila vseh morebitnih nevarnosti, ki bi ji lahko prekrižale načrte. Nogometni navdušenci, zlasti pa igralci sami, bodo vendarle dobili tisto, kar imajo najraje. Spektakel na zelenicah ob bučnih tribunah.
Papež Frančišek je dan pred začetkom Eura 2020 v Vatikanu sprejel predsednika Uefe Aleksandra Čeferina.
11