Oblak: Čestitke Špancem, njihov nogomet je poezija

Zmago izbrancev Vicenteja del Bosqueja, ki se ga spominja še iz dni, ko je nosil dres Jugoslavije, je pričakoval. Predvideval je, da Italija za razliko od uvodne tekme skupinskega dela v Gdansku (1:1) ne bo kos nalogi, a se mu zdi zmaga Španije (4:0) vseeno malce previsoka. ''Rezultat ni realen. Na koncu bi moralo biti 2:0, a je pač svoje naredila poškodba Thiaga Motte. Pred tekmo sem računal ravno na špansko zmago z 2:0. Nisem bil daleč (smeh),'' se je po tretjem evropskem naslovu Španije Sportalu ''pohvalil'' Branko Oblak. ''Rdeča furija'' je po mnenju najboljšega slovenskega nogometaša zadnjih 50 let zasluženo zadržala evropsko krono v svojih vitrinah. ''Španci so pokazali fantastično igro, Italijani pa so bili nemočni. Nemce so še premagali na račun taktike, saj je 'elf' takrat igral 'butasto'. Italija ponavadi zmaguje na račun boljše taktike, v finalu evropskega prvenstva pa je bila španska preprosto premočna,'' je ocenil nekdanji slovenski selektor.

Lahko te prisilijo, da si daš kar sam avtogol

Španska ''tika-taka'' je v nogometni javnosti sprožila nemalo debat. Nekateri jo zagovarjajo, drugi pa označujejo za skrajno dolgočasen in ''negledljiv'' nogomet. Pri tem pa pozabljajo, da prinaša vrhunske dosežke, Špancem tako neposredno že tretji veliki naslov zapovrstjo. ''Čestitke Špancem. Njihov nogomet je poezija. Če je v nogometu kaj lepega, sta to igra Španije ter Barcelone. Nekateri govorijo, da je dolgočasna. Zame nikoli. To vem, ker sem tudi sam igral nogomet. Tudi če v njej ni prostora za klasičnega napadalca, ostajajo Španci s tako igro najboljši, saj so vsi hitri. Tudi na seznamu strelcev je ogromno različnih nogometašev,'' zagovarja špansko igro, ki temelji na hitrih kratkih podajah in stalnem pritisku na nasprotnikove obrambne vrste. V skupinskem delu je še naletela na nekaj težav. Nenazadnje si je pot v četrtfinale dokončno izklesala šele v zaključku srečanja s Hrvaško, v sklepnem dejanju prvenstva, ko se je delila glavna nagrada, pa je zaigrala odlično. Najboljše na tem Euru. ''Španiji se ne mudi dati goli. Ko te tako stisne, te prisili, da si daš kar sam avtogol (smeh). Španski način igranja je podoben tistemu, s katerim so nekoč strah in trepet sejali nekdanji ruski hokejisti. Izjemni so,'' priznava Oblak, ki ni prepričan, da bi lahko kdo sploh našel protiorožje, s katerim bi se odločno zoperstavil tako dovršeni španski igri. ''Največji problem nastane, če kdo tvega. Če bi se odločil za pokrivanje 'človek na človeka', boš tudi izpadel smešen. Zato se vsi raje potegnejo nazaj do 16 metrov, sej se bojijo, da bi lahko po kakšni izmed hitrih španskih podaj kdo v obrambi kaj 'zahaklal' in bil še izključen. Španija je res močna,'' je podal čestitko novemu (staremu) evropskemu prvaku.

Kaj bi bilo, če bi dala prvi gol Italija?

Španska reprezentanca je sestavljena po Oblakovem okusu. ''Ima dobro postavo. Pa sta manjkala še Puyol in Villa, ki bi še dodatno okrepila klop. Ima pa tudi dobrega selektorja. Včasih sva igrala skupaj. Dobro, je mlajši nekaj let, a se ga še spominjam, ko smo gostovali v Sevilli in izgubili z 0:1. Bil je zelo oster branilec in standarden član španske reprezentance. Ko on kot selektor nekaj zamenja, ima to smisel. Dobro, v finalu je zadnja dva (Torres in Mata, op. p.) poslal v igro za nagrado, a ko kaj potrebuje, z menjavami vedno zadane pravo smer,'' je nahvalil španskega selektorja, ki se je vpisal v nogometno zgodovino kot šele drugi Evropejec na trenerski klopi z naslovom evropskega in svetovnega prvaka.

Slovenska zahodna soseda je v finalu izgubila s prepričljivo razliko. Oblaka je vseeno zanimalo, kaj bi se pripetilo, če bi prvi zadetek v finalu dosegli ''azzurri''. ''Bilo bi zanimivo, če bi dala Italija prvi gol. Po kakšni hitri akciji ali pa s strelom od daleč. Takrat bi pa v Kijevu videli tak italijanski bunker, kot ga še ni bilo in bi bilo vprašanje, kaj bi se zgodilo. Tako pa so Italijani na tem prvenstvu naredili svoje. To je bil njihov maksimum. Tudi če bi bili danes v fantastični formi, bi težko premagali Špance,'' je sklenil dogajanje v Kijevu, ki je predstavljalo ''piko na i'' zanimivemu večtedenskemu druženju najboljših evropskih reprezentanc na poljsko-ukrajinskih zelenicah.