Nekdaj najboljši pri Dravi, kmalu madžarski prvak

Mariborčan je pred leti veljal za enega najobetavnejših slovenskih nogometašev. Prvoligaške izkušnje je začel pri ptujski Dravi nabirati še kot najstnik, se nato ustalil med najboljšimi in branil barve mlade izbrane vrste, po finančnem propadu "kurentov" pa se za kratek čas preselil v Velenje. Dres Rudarja je nosil le nekaj mesecev, nato pa sprejel ponudbo iz Nemčije in se odpravil v Cottbus. Tja, kjer je pred leti na trenerskem stolčku deloval Bojan Prašnikar in navijačem Energieja približal sporočilo o slovenskih nogometnih dometih. V Nemčiji se njegovemu mlajšem rojaku, nogometnemu otroku mariborskega Železničarja, ni izšlo vse po načrtih. Tudi zaradi pogostih poškodb in operacije trebušnega zidu: "Pri Energieju se mi žal ni izšlo. Po poškodbi sem se vrnil v prvo enajsterico, a se je zamenjal trener, nato pa nisem več dobil prave priložnosti, tako da sem moral poiskati nov klub. Imel sem nekaj ponudb, med katerimi je prišla najboljša iz Madžarske. Želel sem le to, da bi redno igral in poleti podpisal za Györ. Mislim, da sem se odločil pravilno. Ljudje imajo na Madžarskem radi nogomet, skoraj na vsaki tekmi se zbere veliko število gledalcev. Veliko večje kot na primer pri nas. Dobro, naš klub ima še vedno manj navijačev kot Ferencvaros, Ujpest ali pa MTK, a se obisk počasi dviguje. Smo vedno bolj priljubljeni. Finančna kriza ni prizanesla niti madžarskim klubom. V določenih klubih se pozna, v našem pa niti ne. Plače dobivamo redno," je Sportalu iz Madžarske sporočil Rok Kronaveter. Za to, da je Györ vedno bolj priljubljen, so zaslužni tudi rezultati v tej sezoni. V domačem prvenstvu je razred zase, saj šest krogov pred koncem vztraja na prvem mestu, pred najbližjim zasledovalcem pa ima deset točk prednosti. Pa čeprav si je v torek dovolil spodrsljaj pri Kecskemetu (2:5) – Kronaveter zaradi lažje poškodbe gležnja ni igral – in vpisal šele drugi poraz v sezoni.

Za to, da si je Györ, ki na naslov madžarskega prvaka čaka že okroglih 30 let, pred koncem prvenstva priigral tako obilno prednost, je zaslužen tudi 26-letni slovenski legionar. V tej sezoni je dosegel sedem zadetkov (pet v prvenstvu), prispeval tudi štiri podaje, najpomembnejše pa je to, da je ujel tekmovalni ritem, ki ga je v Nemčiji pogrešal. "Sem v dobri formi. Ne bi rekel, da v življenjski, saj se da izboljšati še veliko stvari, a sem zadovoljen. Upam, da bom statistiko do konca sezone še popravil. Na začetku sezone sem imel nekaj težav s poškodbami, a sem se relativno hitro vrnil. Zdaj je vse v redu, upam, da bo tako tudi ostalo," je navedel željo zvezni igralec, ki na Madžarskem nosi številko devet.

Ni pozabil na reprezentanco, s klubom želi naskakovati ligo prvakov

Po njegovem mnenju je madžarska prva liga malce močnejša od slovenske, a še vedno slabša od druge nemške. "Na Madžarskem je pri vrhu več izenačenih ekip, pri nas pa kraljuje Maribor. Ne bi rekel, da so naši tekmeci veliko slabši od nas. Veliko je pač težkih tekem, na katerih odločajo malenkosti. Do zdaj so se pogosto razpletle v našo korist. Do konca sezone je še šest krogov, imamo deset točk prednosti. Glede na razpored in igro, ki jo kažemo, verjamem, da bo zadoščalo za naslov prvaka," meni nekdanji mladi slovenski reprezentant, ki ima pogodbo z madžarskim prvoligašem podpisano še za prihodnji dve leti. Veseli se že evropskega izziva. Če se bodo napovedi uresničile, si bo kot madžarski prvak skušal prek kvalifikacij zagotoviti nastop v skupinskem delu lige prvakov. "Storili bomo vse, da bi prišli čim dlje v kvalifikacijah. Zdaj je treba odigrati sezono do konca in se dobro pripraviti za Evropo. Kar zadeva nadaljnjo kariero, lahko priznam, da bi seveda želel kdaj zaigrati tudi v boljši evropski ligi. Bo že čas pokazal, kaj se bo zgodilo. Nisem pozabil niti na reprezentanco. Vsekakor bi mi bilo v čast igrati za domovino," se je dotaknil še državnega dresa, ki ga je pred leti že nosil. Tistega mlade izbrane vrste.