NK Maribor
Sobota, 25. 7. 2026, 7.00
3 tedne
Nal Lan Koren o svoji karieri in sanjskem debiju za Brinje
To ni več naključje. Zgodovino piše še tretji Koren! Nal Lan Koren.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,94
Nal Lan Koren je na krstnem nastopu za Brinje proslavljal svoj strelski prvenec v 1. SNL in se vpisal v zgodovino grosupeljskega kluba.
Nekaj posebnega je v nogometni dinastiji Koren! Če o očetu Robertu in mlajšem bratu Tianu Naiju vemo skoraj vse, največja neznanka ostaja Nal Lan. A če gre po jutru soditi dan, bi lahko bila to sezona, v kateri se bo o 20-letnem napadalcu Brinja še ogromno govorilo. Mladi Korošec jo je namreč odprl sanjsko in odmevno!
Slovenija premore kar nekaj znamenitih nogometnih dinastij. Korenovi spadajo med najbolj izpostavljene. Glas o ponosu nogometne Koroške je že pred nekaj desetletji ponesel v svet Robert Koren. Le kdo se ne bi spominjal zlatega kapetana južnoafriške generacije in strelca zadetka za zgodovinsko prvo (in edino) zmago Slovenije na velikih tekmovanjih?
Tako se je Robert Koren veselil zgodovinskega zadetka na SP 2010 za zmago Slovenije proti Alžiriji (1:0).
Naslednji član družine, ki ga so naslovnice vse bolj polne, je njegov mlajši sin Tian Nai Koren. Prihodnji teden bo dopolnil 17 let, prejšnji mesec pa je postal najmlajši reprezentančni debitant v zgodovini državne samostojnosti. Je tudi na dobri poti, da tako mlad še letos debitira v elitni ligi prvakov, saj nanj resno računa belgijski prvak Club Brugge.
Mejnike zna podirati tudi Nal Lan
Tian Nai Koren je po nastopu na prijateljski tekmi s Ciprom (1:1) postal najmlajši slovenski debitant vseh časov.
Robert in Tian Nai tako dobro vesta, kako je podirati mejnike in pisati zgodovino slovenskega nogometa. Pri tem pa nista osamljena. Tretji član cenjene dinastije Koren je Nal Lan Koren. Za razliko od očeta in mlajšega brata, ki se najbolje počutita v zvezni vrsti, je napadalec.
Pri 20 letih je zamenjal že nekaj slovenskih prvoligašev, sodeč po tem, kar se je prejšnji konec tedna zgodilo v Domžalah, pa je imel zelo srečno roko in izbral pravega delodajalca, s pomočjo katerega bi lahko uresničil sanje. Šel je tudi po stopinjah Roberta in Tiana Laija. Nal Lan namreč ne bi bil pravi Koren, če se tudi sam ne bi podpisal pod zgodovinski dosežek. In kaj mu je uspelo?
Poleti se je pridružil Brinju. Ko so Grosupeljčani v soboto prvič v zgodovini nastopili v 1. SNL in gostovali pri Radomljanih, mu je uspel podvig. Podpisal se je namreč pod prvi zadetek novopečenega prvoligaša. Sanje Grosuplja o igranju v prvi ligi so se uresničile, prišleku iz severovzhodnega dela Slovenije z bogatimi nogometnimi geni pa je pripadla zgodovinska čast.
Veselje Nala Lana po strelskem prvencu v 1. SNL. To je bil tudi zgodovinski prvi zadetek Brinja v najmočnejšem tekmovanju.
V almanahih bo za vse večne čase ostalo zapisano, kako je prvi zadetek za Brinje Grosuplje dosegel Nal Lan Koren. Ker pa je proti mlinarjem igral vse prej kot slabo, Brinje pa je zmagalo z 2:0, je prejel še dodatno nagrado in bil izbran v najboljšo enajsterico kroga Prve lige Telemach. Prvič v karieri, zato je zadovoljstvo še toliko slajše.
Korošec, ki je proti Radomljanom odigral 64 minut, se je tako podpisal pod zgodovinski zadetek. ''To so krasni občutki. Vesel sem, da me je doletela čast, da sem postal prvi strelec Brinja. Je pa to dokaz ekipnega dela, naše igre. Ta zmaga nam je dala motivacijo za naprej,'' nam je zrelo, a tudi skromno obenem priznal 20-letni Koren in se za omenjeno srečo zahvalil soigralcem.
Z očetom in bratom pogosto trenira v Rogozi
Prvi zadetek v 1. SNL je še v prejšnji sezoni poskušali zadeti v dresu Aluminija, a mu ni uspelo. Za Brinje je zadel že v krstnem nastopu.
Ko je videl, da je žoga zatresla mrežo in je s tem pisal zgodovino, se je spomnil na družino, zlasti na očeta in brata, s katerima pogosto trenira in igra nogomet. "Ko nam dopušča čas in smo prosti vseh obveznosti, se pogosto odpravimo na trening v Rogozo," nam je pojasnil.
To je bil njegov prvi zadetek v 1. SNL. Dosegel ga je na 19. nastopu. Pred tem ga je skušal doseči pri Muri (pet nastopov) in Aluminiju (13 nastopov), a žoge ni zmogel spraviti izza hrbta vratarja. Nekajkrat je bil zelo blizu, veselje mu je že preprečil tudi okvir vrat, v soboto pa je prvič začutil največje zadoščenje, kar ga lahko čuti napadalec. To pa je veselje, ko mu soigralci hitijo v objem in mu drug za drugim čestitajo za zadetek.
"Ko sem dosegel zadetek, nisem razmišljal tako globoko nazaj, da je to moj prvenec v prvi ligi. Vesel sem bil pač zaradi naše igre in zmage. Pred tem sem v karieri že nekajkrat zatresel vratnico v 1. SNL, a sem preprosto vedel, da bo zadetek, če bom še naprej delal in garal s tako polno paro, enkrat že prišel. In tudi je." Tako je postal eden izmed junakov uvodnega kroga 1. SNL. Nogometni bogovi so mu vrnili za smolo od prej. Če je v preteklosti nekajkrat zadel okvir vrat, mu je zdaj do zadetka pomagal tudi srbski branilec tekmecev, ki je usodno spremenil smer žogi. "Pri sreči v nogometu je tako, da se ti, če vlagaš v delo in garaš, vse skupaj prej ali slej vrne."
Zgodovinski zadetek so v živo videli tudi starši
Robert Koren je lahko zelo ponosen na oba sinova.
V Grosuplju je zelo zadovoljen in uživa. ''Soigralci in trenerji so me odlično sprejeli, bolje ne bi moglo biti. Fantje so res dobri, trenerji prav tako. Veliko vlagajo v svoje delo. Vesel sem, da sem našel okolje, ki mi bo pomagalo, da napredujem in se razvijam ter rastem tudi kot oseba," se veseli novih izkušenj.
V soboto so bili na tekmi v Domžalah tudi njegovi starši. Sestra ni utegnila priti, brat, ki je pri 16 letih že profesionalec pri belgijskem prvaku, prav tako ne. Kaj pa mu je po tekmi povedal oče, ki ga pozna vsa Slovenija? "Z njim se niti ne pogovarjam veliko o nogometu, ampak bolj o drugih stvareh. Z bratom živi v Belgiji in mu pomaga. Ko ima sestra prosto v šoli, odideta z mamo prav tako v Belgijo. To velja tudi zame."
V prejšnji sezoni, ko je igral še za Aluminij, je nekajkrat obiskal brata v Bruggeju. Zdaj je imel srečo, da je bil oče v Sloveniji in si je lahko ogledal njegov krstni nastop za Brinje, na katerem je dosegel prvi prvoligaški gol.
Kako je dosegel zadetek v Domžalah? Nal Lan Koren se je odločil za strel z razdalje, žoga pa je zadela srbskega branilca Radomelj Alekso Paića, spremenila smer in premagala vratarja Sama Pridgarja.
Ko je bil mlajši, očeta ni doživljal kot vzornika, zdaj, ko je že nekoliko starejši, pa iz leta v leto bolj spoštuje njegove dosežke v karieri. "Kaj vse je naredil za slovenski nogomet ... veliko. In kako vzoren primer profesionalnega nogometaša je bil," je ponosen na 45-letnega očeta.
Tudi sam sanja o tem, da bi nekoč odšel v tujino. Oče jo je začel na Norveškem, nato pa nadaljeval na Otoku, kjer je pustil velik pečat. Po njegovih stopinjah želi tudi Nal Lan Koren. "Seveda sanjam o tujini, a sem z mislimi še kako prisoten v Sloveniji in pri svojem delu. Imam pa srečo, da mi pri teh zadevah pomaga oče. Je zelo dober svetovalec," želi najprej dozoreti v 1. SNL, nato pa šele razmišljati o višjih ciljih.
"Tega nisem razumel, zakaj bi mi kdo tako govoril?"
Robert Koren je bil dolgo slovenski strelski rekorder v angleškem prvenstvu. Njegov dosežek je izboljšal šele Benjamin Šeško.
Kako pa je igrati pod bremenom tako slavnega očeta? Slovenija je znana kot dežela, kjer ne manjka ljubosumja, uspešni sinovi pa na športni poti pogosto poslušajo očitke, da imajo zaradi znanih očetov številne privilegije. "Ljudje bodo vedno nekaj govorili. Seveda bodo obstajali tudi ljudje, ki ne bodo verjeli v mene in govorili nasprotno, a teh ljudi ne poslušam, ampak se samo oziram nase. Pišem svojo zgodbo, ne tiste o očetu. Se pa zavedam, da je to pač Slovenija. Polno je ljubosumja. To bo vedno obstajalo, drugače ne gre," se spominja, kako je prve opazke na račun tega, da je v nogometu privilegiran, ker ima pač tako znanega očeta, prejemal že v mlajših selekcijah.
"Dogajalo se je že takrat, ko sem bil kadet. Ko sem slišal takšne stvari, me je vse skupaj presenečalo. Tega nisem razumel, zakaj bi mi kdo tako govoril? A naučiti se moraš sprejeti, da obstajajo tudi takšne stvari," je začel pridobivati vedno tršo kožo. Pri 20 letih sporoča, da ga takšne zadeve ne vržejo več iz ritma.
Luka Zahović piše svojo zgodbo in pelje svojo pot
Luka Zahović je bil v preteklosti že dvakrat najboljši strelec 1. SNL.
Danes bo Brinje gostovalo v Ljudskem vrtu. Odhaja v goste k najtrofejnejšemu slovenskemu klubu Mariboru, h kateremu se je pred kratkim vrnil Luka Zahović. Tako bi se lahko zgodil celo obračun napadalcev, sinov slovenskih nogometnih legend. Koren ne razmišlja v tej smeri. "Tega ne gledam kot dvoboj, na katerem se bo sin legende meril s sinom legende. Luka piše svojo zgodbo in verjamem, da mu gre dobro. Seveda bodo nekateri ljudje govorili slabo o njem, češ da ni tako dober kot oče, a sam dojemam njegovo zgodbo kot zelo dobro. Piše svojo zgodbo, pelje svojo pot," razmišlja Koren.
Ko je novopečeni mariborski povratnik Zahović leta 2014 senzacionalno prekrižal načrte Sportingu in obnorel Ljudski vrt na tekmi lige prvakov za veliki remi (1:1), je bil Nal Lan star komaj osem let. "Te tekme se ne spominjam, saj takrat sploh še nisem gledal slovenskega nogometa. Začel sem ga spremljati šele pri 11., 12. letu, pa še takrat sem najbolj spremljal Barcelono, Real Madrid in Manchester United. V tistih letih je bil zame vedno najboljši Neymar. Lepo je bilo videti, ko je zdaj zaigral za Brazilijo na SP 2026, malce manj lepo pa je bilo, ko je izpadel," je opisal, kako je v preteklosti užival v predstavah Neymarja, ko je bil ta še nekoliko boljši in je imel več sreče z zdravjem.
Največji cilj? Članska reprezentanca.
Obožuje tudi Benjamina Šeška.
Kar se tiče napadalca, od katerega bi se lahko največ naučil, je izpostavil Kyliana Mbappeja in Ousmaneja Dembeleja, zlasti, kar se tiče preigravanj, pokrivanja in podobnih reči. Pohvalil je tudi Erlinga Haalanda, ki je izločil "njegovo" Brazilijo. "Od vsakega dobrega napadalca se rad kaj naučim. To velja tudi za Šeška. Lepo je, ko imaš takega rojaka, ki mladim sporoča, kako so s pravim delom sanje dosegljive. Vsak se lahko nekaj nauči od njega. Tudi to, kaj se dela zunaj igrišča, ne le na njem," stiska pesti tudi za Benjamina Šeška.
Značajsko je na igrišču in ob njem bolj podoben očetu Robertu. "Izven igrišča nerad govorim, najraje tisto, kar imam za povedati, pokažem na igrišču," ne velja za pretirano glasnega nogometaša izven igrišča. Je pa velik profesionalec, zelo delaven in predan. Takšnega je pač vzgojil oče, v tem pogledu ga še kako rad oponaša. Čuti tudi, da še zdaleč ni pokazal vsega, kar zna.
"Lahko pokažem še bistveno več. Šele takrat bom lahko v popolnosti zadovoljen. Moj cilj je, da bi zaigral za člansko reprezentanco. Verjamem, da bom šel po stopinjah očeta in brata," ga spremlja občutek, da bi se mu lahko odločitev, da nadaljuje kariero pri Brinju, še zelo obrestovala, saj so v tem klubu zelo naklonjeni delu z mladimi igralci. In njihovemu dozorevanju.
Maribora se ne bojijo, igrali bodo svojo igro
Maribor po vrnitvi trofejnega dvojca Zahović – Milanič ne skriva najvišjih ciljev.
Slovensko nogometno okolje ga bo lahko ponovno spremljalo pri delu v soboto, ko bo gostoval na Štajerskem. Brinje se odpravlja na zgodovinsko prvo gostovanje v 1. SNL, tekmec pa je zelo neugoden. To je Maribor, ki se je to poletje močno okrepil in je lačen zmag. "Pogledali smo si analize Maribora in postavili ekipni načrt, da gremo tja igrat svojo igro. Ne gremo se braniti. Ne bojimo se Maribora," je v smehu zagotovil, da Brinje v Mariboru zagotovo ne bo izbralo takšne taktične odločitve, kot jo je Argentina v finalu SP 2026 proti Španiji.
Takšno razmišljanje, češ da Brinje odhaja v Maribor po zmago, bi nekateri označili za pretirano drzno, navsezadnje novopečeni prvoligaš potuje na dvorišče slovenskega klubskega velikana, a nam je Koren takoj pojasnil, da v tem ni prav nič drznega. "Ne bojimo se nobenega nasprotnika, niti se ne bojimo svoje igre. Tako bomo šli v vsako tekmo."
Ljudski vrt bo na dvoboju med Mariborom in Brinjem žal prazen.
Bo prazen Ljudski vrt – tribune bodo izpraznjene zaradi kazni – v soboto prednost za Brinje? "Mislim, da ne," je kot iz topa izstrelil Koren in hitro pojasnil: "Želel bi si raje polnih tribun. Tudi če bi navijali proti nam, bi nam vseeno dali motivacijo. V Maribor bi prišli tudi naši navijači. Verjamem, da ne bi zamudili takšne tekme. Pa še nekaj je. Zagotovo bi bila na tekmi tudi moja starša, tako pa si ne bosta smela ogledati srečanja," mu je žal, da bo takšen atraktiven dvoboj – pomerila se bosta drugoligaški prvak in kar 16-kratni prvoligaški prvak – potekal pred praznimi tribunami.
Ni mu žal, da je zapustil Aluminij
Pri Kidričanih je pričakoval več minut, a do Aluminija in trenerja ne goji nobenih zamer.
Predstave Brinja, ki skuša ostati dosleden filozofiji svoje igre, je občudoval že v prejšnji sezoni, zlasti v pokalu, kjer so rumeno-modri prekrižali načrte tudi Mariboru in Olimpiji. Njihov zmagoviti pohod je v finalu ustavil prav Aluminij, katerega član je bil takrat. Ker pa je bila konkurenca premočna, takrat ni kandidiral za tekmo proti, kdo bi si to takrat mislil, svojemu bodočemu delodajalcu. Takrat ni mogel biti zadovoljen z minutažo.
"Trener Arsić se je pač tako odločil. Nisem bil jezen nanj. Še naprej sem opravljal svoje delo in se trudil. Nimam zamer proti Aluminiju," mu ni žal, da ni ostal pri Kidričanih, ki imajo v začetku sezone opravka tudi z evropskimi tekmami, kar je vselej poseben izziv. "Ne, ni mi žal zaradi Evrope. Bolj mi je pomembno, da sem prišel nekam, kjer lahko s svojim načinom igre igram bolje kot v Aluminiju. To mi je pomembnejše od minut," ga trener Goran Marković dobro razume.
V dresu Maribora je že bil slovenski prvak
Kariero je, podobno kot njegov oče, začel pri Dravogradu, bil na kratko pri Fužinarju, nato pa se je v sezoni 2022/23 dokazoval kot kadet v dresu Maribora. Ravno pri klubu, ki ga bo skušal premagati v soboto. Takrat ga je vodil, žal že pokojni, trener Milan Žurman. "To je bila res velika izguba. Bil je eden izmed boljših trenerjev, kar sem jih imel v karieri," se je takrat veliko naučil od nekdanjega serijskega strelca Maribora.
Na račun uspešnih predstav pri kadetih Maribora je postal zanimiv tudi selektorjem mlajših selekcij. Pozneje je oblekel slovenski dres in zaigral za izbrani vrsti do 18 in 19 let.
S kadeti je pred tremi leti postal prvak Slovenije. Zakaj pa je nato ekspresno zapustil vijolice? "Podobno kot zdaj sem šel po minutažo. Iskal sem pravo rešitev za priključitev k članskemu nogometu. Raje sem se videl pri Muri kot pri Mariboru. Takrat namreč ni vsak kadet in mladinec prišel v člane, kot se dogaja zdaj." Spremljale so ga drugačne okoliščine, zato se je odločil za selitev v Mursko Soboto.
Kar se tiče Maribora, je prepričan, da je z vsemi prihodi in vrnitvami prvi favorit za osvojitev naslova. "Igralci, ki so prišli, bodo Maribor dvignili tja, kjer je nekoč že bil. Če ne takoj, pa čez pol leta ali leto," priznava, da mu je, kar se tiče slovenskih klubskih velikanov, ljubši Maribor kot Olimpija. Čeprav je zdaj geografsko bližje Ljubljani, vseeno prevlada dejstvo, da je v preteklosti že nosil dres Maribora in dobro spoznal klub iz mesta ob Dravi.
Brata ne moti oznaka čudežni deček
Tian Nai Koren bi lahko letos debitiral v elitni ligi narodov. Club Brugge si je namreč že zagotovil nastop v ligaškem delu.
Očeta Roberta tako v soboto žal ne bo na zgodovinski tekmi za Brinje, ki bo potekala na stadionu, kjer se je pred 17 leti tako prešerno veselil uvrstitve na SP 2010. Bo morda prisoten 2. avgusta na težko pričakovani tekmi med Brinjem in Koprom? To bo namreč prva prvoligaška tekma v Grosupljem v zgodovini Slovenije. "Žal ga ne bo, saj ga takrat ne bo več v Sloveniji. Brat ima 31. julija rojstni dan, tako da bo že v Belgiji."
Njegov mlajši brat Tian Nai, ki bo kmalu dopolnil 17 let, podira mejnike slovenskega nogometa. Je kaj alergičen na to, da ga v medijih pogosto naslavljamo in predstavljamo kot čudežnega dečka? "Sploh ne. To ga ne moti, ampak mu daje še dodatno motivacijo, da se dokaže. Da dokaže, da je res tako dober," nam je pojasnil Nal Lan, ki bo skušal v soboto pokvariti načrte bratovemu zadnjemu slovenskemu klubu. Ko je Tian Nai iz Maribora odšel v Belgijo, je bil namreč star 15 let, vijolični klub pa je zanj prejel milijonsko odškodnino. "Brat gleda vse moje tekme, če le utegne. Čeprav bomo igrali proti Mariboru, sem prepričan, da bo v soboto bolj navijal za Brinje," se je zasmejal.
Pogoji za delo in treninge pri Brinju so ga navdušili. ''Boljših ne bi moglo biti,'' je pohvalil vodstvo kluba.
Grosupeljčani so tako svoj prvi prvoligaški maraton začeli imenitno. Po drugem krogu želijo ostati neporaženi in tako pokvariti načrte Mariboru. Kakšni pa so sploh cilji v tej sezoni? Osvojiti varno osmo mesto, ki zagotavlja neposredni obstanek? "Gledali bomo predvsem na svojo igro, sem pa prepričan, da lahko osvojimo še več kot osmo mesto. Ne bi rekel, da ciljamo ravno na osmo mesto. Daleč od tega," izžareva ambicioznost.
Podobno kot oče in brat si želi nekaj več. Noče se sprijazniti s povprečjem, zdaj ima priložnost, da to tudi dokaže. Pri Aluminiju in Muri tega ni izkoristil, se mu bo izšlo v tretje?
