SiolNET. Sportal Nogomet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Marko Šuler: Zakaj smo zlobni, če komu ne gre?

3

termometer

V času, ko se slovenske olimpijske pravljice iz Sočija na športnih naslovnicah posrečeno prepletajo z odmevno nogometno predstavo Maribora proti Sevilli, je Marko Šuler več kot primeren sogovornik.

Marko Šuler je profesionalec od glave do peta. Ko spremlja uspehe nekdanje sošolke Tine Maze, je neizmerno srečen ter ponosen, do popolne zimske idile pa mu vendarle nekaj manjka. Nekaj, brez česa v športu ni zadovoljstva. Pogreša več sreče z zdravjem. Poškodba ga je pustila na cedilu v najbolj neprimernem trenutku, tako da v četrtek v ligi Europa še ni debitiral v vijoličnem dresu, pač pa soigralce bodril s tribun. Njegove vrnitve si neizmerno želi tudi Zlatko Zahović, ki ga je hitro prepričal v to, da kariero nadaljuje v mestu ob Dravi. Korošec se je vrnil iz tujine, Mariboru želi pomagati k še večjim uspehom, povzdigniti raven domačega nogometa in znova potrkati na vrata reprezentance. Upa, da bo nared za povratni dvoboj v Sevilli, kjer se Mariborčanom ponuja nova zgodovinska priložnost. Zdaj čaka na zdravniško zeleno luč.

Začnimo najprej pri zimskih olimpijskih igrah, ki se bodo končale v nedeljo. Nogometaši Maribora ste olimpijski prvakinji Tini Maze posvetili skupinsko čestitko s turškim vencem rož. Je bilo to vaše maslo, ker ste nekdaj z zlato Črnjanko skupaj gulili šolske klopi? Ne, to ni bila moja ideja. Celotna organizacija nogometnega kluba Maribor je na visoki ravni. Razmišlja se vsestransko, podpira se ves slovenski šport. Navdušen sem in ob tej priložnosti še enkrat čestitam Tini.

Kako ste doživljali olimpijske nastope nekdanje sošolke, ki je v Sočiju osvojila dve zlati medalji? Že kar nekaj časa je od tega, ko sva se nazadnje videla. Zadnje čase se bolj malo slišiva. Je pa res, da je nekoga, ki ga bolje poznaš in si bil z njim več časa skupaj, lepše gledati, spremljati in še v večje veselje. Točno veš, koliko so športniki v individualnih športih vložili v svoje delo. Težje jim je kot nam v nogometu. Vendarle so sami. V nogometnem kolektivu je malce lažje, a je pa po drugi strani toliko težje najti enajst pametnih ljudi, ki bi delalo in razmišljalo kot eno.

Tina se je na olimpijskih igrah soočala z velikanskim pritiskom, ki je ves čas slonel na njenih plečih. Bi ga lahko primerjali s tistim, ki ga čuti nogometaš, ko izvaja odločilen strel z bele točke? Morda, ja. Razlika med individualnim in kolektivnim športom je očitna. Košarka, nogomet, rokomet, hokej ... Tam si lahko odvisen od soigralcev. Imaš lahko malce slabši dan, pa te drugi rešijo. V individualnem športu pa si vedno sam in je v težkih trenutkih dosti težje. Treniral sem smučanje in vem, kako je. Ko ti gre dobro, je vse super in te ne more nobeden vreči iz tira. Ko pa ti gre slabše, se moraš dvigniti. Sam, saj ni drugega. Ko nisi najboljši, je težje prebroditi krizo v individualnem športu. Tudi mentalno moraš biti dovolj čvrst, da te malenkosti ne vržejo s tira. V športu se pogosto niha. Najlažje je narediti uspeh, veliko težje pa ga je ponavljati. Tisto je najvišja kakovost športnika.

Ste se v najstniških letih kdaj s Tino šalili, da bo nekoč stala na najvišji olimpijski stopnički? Ne. Pa čeprav jo poznam že 20 let in je vedno izstopala. Ne samo v svoji, pač pa tudi starejših kategorijah. Da bi si nekdo takrat upal trditi, da bo olimpijska prvakinja? Gotovo delaš vse za to, vsak ima cilj, da pa bi nekaj takega pričakoval realno, je pa malenkost težje (smeh). Če bi ji pri 15 letih omenil, da bo večkratna olimpijska prvakinja, bi se mi le smejala. Podobno bi bilo tudi pri meni. Če bi me takrat vprašali, da bom nekoč igral na svetovnem prvenstvu v nogometu ...

V Sočiju spremljamo eksplozijo slovenskih medalj. Tiči naša skrivnost v nadarjenosti, športno zapisanih genih, pridnosti ter predanosti na treningih? Zagotovo. V življenju je zelo malo naključij. Tisto kar delaš, se dogaja z razlogom. Uspehi so odvisni od dela in posameznikov. So male stvari, ki te naredijo kot celoto. Vesel sem, da so olimpijske igre postale za nas velika senzacija, motiv za naprej. Najtežje je delati trdo in dati vse od sebe, pa ni rezultatov. Ko pa dobiš potrdilo, da se ti vrača, ga ni lepšega kot biti športnik. Vse se ti vrne. Res je užitek, ko nekdo to obvlada, ostalim pa ni prav nič jasno.

Kako gresta skupaj olimpijsko dogajanje v Sočiju in obveznosti do vrhunskega nogometa? Sploh najdete čas za oboje? Je kar napeto, priznam. Šport na tej ravni vzame ogromno časa, mi je pa najtežje, ko se vživim v vlogo navijača. Kot športniku mi je težje spremljati tekme kot pa na njih nastopati. Ko spremljam slovenske uspehe na zimskih olimpijskih igrah, jim lahko le zaploskam. Šport je zame fenomen. Vrhunski slovenski rezultati na olimpijskah igrah so pokazatelj, da je šport najlepša reklama. Ponuja pravo pot in rešitev za tiste, ki ne vedo, kam umestiti otroka v mladih letih. Smo tak narod, da se splača pogledati naše nastope. Tudi tujcem ni jasno, kako lahko majhna Slovenija dela čudeže v športu.

Bi raje videli, da bi bila Slovenija podobno kot večina v Evropi v prvi vrsti nogometna država? Po zimskih radostih, ki so jih priredili slovenski udeleženci olimpijskih iger v Sočiju, so delnice nogometa, da postane prvi šport v državi, spet strmo padle. To lestvico narekujejo uspehi. Mislim, da je tako tudi prav. Vsak uspeh je treba pravično oceniti in biti ponosen na njega. Uspevamo na tolikih področjih, da je generalno gledano nehvaležno v športu postavljati kaj pred drugega. Čeprav je nogomet najbolj odziven na svetu. Bodi dober, kjer si. Mi prehitro gledamo le na negativne stvari. Smo premali, da bi bili vseskozi na visoki ravni. Moramo biti predvsem bolj močni. Zakaj smo zlobni, ko komu ne gre? Ko spremljam olimpijske igre kot gledalec, opažam, da je biti najlažje glasen, ko gre dobro, ali pa kaj popljuvati, ko ne gre dobro.

V obdobju, ko medijsko najbolj odmevajo olimpijski nastopi, se je Maribor v prvem letošnjem nastopu v razprodanem Ljudskem vrtu pomeril proti Sevilli in se v dopadljivi predstavi razšel brez zmagovalca. Kaj ponuja remi z 2:2? Bila je dobra tekma, rezultat pa je zelo zahrbten. Predstavili smo se v dobri luči, morda bi lahko iztržili še več. V Sevillo gremo z odprtimi možnostmi za napredovanje, vse je še možno. To, da ne greš na povratno tekmo kot odpisan, je zelo pomembno. Pred tekmo smo bli avtsajderji. Ni realno primerjati Maribora in Seville, a se je pokazalo, da se Špancem da zoperstaviti. To, kar dela Maribor, ni naključje. Nekaj izkušenj smo si v Evropi, kjer odločajo male stvari, že nabrali. Bo pa to zelo težka tekma, dosti težja kot je bila v Mariboru.

Zakaj? Vzdušje na štadionu bo pestro. Glede na to, kakšni so zadnji rezultati Seville, bi lahko rekli, da so njeni nogometaši pod pritiskom. Z levo roko gotovo ne bodo jemali povratne tekme z Mariborom. So pa ranljivi. Ni to tista Sevilla, ki sem jo prej spremljal. Mogoče se sliši malenkost podcenjevalno, a se mi je zdelo, da so bolj močni. Ivan Rakitić je motor ekipe. Daje ritem, prste ima vmes pri vseh akcijah, ki so nevarne. A s Sevillo se da igrati. V četrtek smo naredili veliko lepih akcij in jim povzročati veliko težav. Sem optimist.

Kako je bilo sploh spremljati fante s tribun prepolnega Ljudskega vrta? Najprej moram priznati, da ima Maribor zelo všečno občinstvo, ki zna vračati ljubezen. Nogometaši zaradi njega dobesedno umirajo na igrišču. Taka nogometna publika živi s tabo, je pravi 12. igralec. Bilo je fenomenalno vzdušje. Kar pa se tiče spremljanja dvoboja, je veliko lažje igrati kot pa biti na tribunah, kjer si nemočen ter gledaš nogomet z druge perspektive. Vidiš, kako bi reagiral drugače. Rad bi pomagal, si del te ekipe, a nemočen. Napeto je, na tribunah sem zelo živčen. Zaradi tega dosti manj spremljam šport po televiziji.

Zaradi poškodbe vam je odpadla možnost, da bi debitirali v mariborskem dresu prav na tej zgodovinski tekmi. Škoda, saj je bila sodeč po sanjskem prvencu Dareta Vršiča pisana na kožo zimskih novincev. Res škoda. Zelo sem želel nastopiti, ta tekma bi predstavljala češnjo na vrhu torte. Želel sem odigrati tako pomembno tekmo proti tako dobrem tekmecu, a je bila žal prisotna višja sila. Poškodoval sem se. Mimo tega se ne more, bo pa na voljo še veliko tekem. Taka ekipa kot je Maribor jih bo igrala še nekaj. Treba se je dobro pripraviti za tiste. Le da bo zdravje ...

Boste morda pripravljeni za naslednji četrtek in gostovanje v Andaluziji? Upam. V nedeljo bo test, upam, da se bo mišica že zacelila nazaj. Žal je bil čas, ko je prišlo do poškodbe, povsem zgrešen. Najtežji del priprav je minil brez težav, nato pa me je poškodba doletela v obdobju, kjer bolj kot ne delata le glava in žoga. Poškodba ni stara, mogoče je le malce preveč obremenjena loža. Poškodba ni velika, a smo očitno preveč forsirali. Hoteli smo, da bi bil pripravljen za prvo tekmo s Sevillo, a se žal ni izšlo.

Koliko vam je v pomoč, da v Mariboru sodelujete z dr. Matjažem Vogrinom, ki skrbi tudi za člansko reprezentanco? Zelo, saj se poznava že skoraj deset let. Vesel sem, da sodelujeva. Dela se vrhunsko, Maribor ponuja veliko pomoč pri rehabilitaciji. Pogoji so optimalni. Zdravstvena služba dela na tem, da je povratek čim bolj kakovosten. Če to primerjam z večjimi klubi v tujini, lahko povem, da so tam s poškodovanimi igralci malenkost bolj neosebni. Tam si le številka, Maribor pa je klub z dušo in domačim okoljem, kjer je vse bolj osebno. Drugačna je stvar, ko delaš z nekom, s katerim greš lahko po treningu na pijačo. To doda težo uspehom. V kolektivnem športu je vzdušje zelo pomembno. Ima veliko vlogo. V tujini ga je veliko težje ustvariti na visoki ravni. Z njim lahko marsikaj nadoknadiš, tudi to, da nimaš na voljo veliko financ. To je denimo uspelo naši reprezentanci. Vsem rodovom, ki so prišli na svetovno in evropsko prvenstvo.

Po dvoboju v Sevilli bo napočil čas za veliki slovenski derbi. Maribor se bo odpravil v Stožice, kjer bo gostoval pri Olimpiji. Prvič boste občutili slovenski klubski derbi, saj ste pred odhodom v tujino nosili dres Gorice. Res bo zanimivo, veselim se takih tekem. Najraje igram prav takšne. Upam, da bo na tribunah grmelo, da bo v Ljubljani zanimiv derbi. Kjer koli se igra slovenska liga, imam velik interes pokazati čim več. Želel bi si tudi, da bi bilo po slovenskih štadionih več takšnega vzdušja kot ga imamo v Mariboru. Zaradi tega se nogomet tudi igra. Službo opravljamo zaradi ljudi. Nogomet je zanimiv zaradi vzdušja. V četrtek je bilo pravo, spremljali smo pravo evropsko tekmo. V tujini se take tekme igrajo vsak teden, lepo pa jih je spremljati tudi na naših tleh. Moramo poskušati potegniti voz, da dvignemo slovenski nogomet.

V Mariboru ste nekaj mesecev. Je primerljiv z evropskimi klubi, pri katerih ste bili v zadnjih letih? Ima še pridih slovenskega nogometa, vse je pod nadzorom. V tujini je več svobode, večinoma se ve, kaj delaš. Če tega ne veš, te pač ni v klubu. Slovenski klub si tega ne more privoščiti, saj so finance manjše. Glede organizacije pa se lahko Maribor primerja s tujimi klubi. Opazen je ogromen preskok. Od časov, ko sem bil nazadnje igral v 1. SNL, je Maribor napredoval na vseh ravneh. Rezultati, ki se dosegajo, se skladajo z njegovo filozofijo.

Postavil jo je Zlatko Zahović. Kako pomembna je njegova vloga? Zlatko je alfa in omega kluba. Vse, kar je narejeno, ni narejeno slučajno. Izkušnje iz vrhunskega nogometa je znal pripeljati v Maribor. Če bi se tega lotil kdo drug, bi bilo klub nemogoče pripeljati tako visoko. Dela se z neko idejo. Samo na tak način lahko klub iz tako majhne države z omejenimi sredstvi tekmuje s klub z neprimerljivo večjimi proračuni. Ima pravo filozofijo, na tem področju mu lahko rečemo, da je pravi mojster.

Četrtek je postregel z imenitnimi predstavami slovenskih nogometašev v ligi Europa. Roman Bezjak in Josip Iličić sta se vpisala med strelce, Kevin Kampl je spet podajal in blestel v Amsterdamu ... Videti je, da so naši igralci prisotni na najvišji ravni. Mešamo štrene najboljšim. Salzburg je letos razred zase. Poigrava se s tekmeci. Glede na njegov proračun to ni presenečenje. Bilo je bolj presenečenje, da se to ni zgodilo že prej, saj daje Red Bull ogromen vložek. Ostali slovenski igralci imajo v svojih klubih vodilne vloge, tako da ima lahko selektor sladke skrbi. Veliko zanimivega je pred nami, obetajo se zelo zanimive prijateljske tekme.

Kako velik motiv za vas predstavlja junijska turneja po Južni Ameriki, ko se bodo izbranci Srečka Katanca predstavili v Argentini in Urugvaju? To je izjemno velik motiv. Bilo bi smešno, če bi razmišljal drugače. Bil bi nor, če tega ne bi zagrabil. Trenutno pa moje misli segajo daleč od tega, saj trenutno poteka še rehabilitacija. Komaj sem začel pri Mariboru. Stvari je treba delati postopoma. Najprej Maribor, potem pa gremo naprej. Stvari se dogajajo z razlogom. Treba je delati in se ti bo že vrnilo. Takrat ko se začne dogajati, pa nastopi v nogometu najlepši del.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin