Mariborčani padli na izpitu

Težko pričakovana nogometna sreda v Mariboru in dvoboj ''biti ali ne biti'' je z nepreglednimi kolonami navijačev v vijoličasti ''delovni opremi'' močno spominjal na pripetljaje pred desetimi leti, ko so Mariborčani nastopili v elitnem skupinskem delu lige prvakov. Izjemno ozračje, prepolno optimizma in zaupanja v sanjsko priigrano izhodišče na prvi tekmi, se je v večernih urah z ulic preselilo v Ljudski vrt, ki je bil po pričakovanju razprodan. Praznih je ostalo le 800 sedežev na severni tribuni med privrženci Züricha (v Maribor jih je pripotovalo okrog 400) ter skrajnim desnim robom, namenjenim domačemu občinstvu. Po venčku zimzelenih štajerskih melodij in še kako glasni otvoritvi v režiji Viol, je glavni sodnik Laurent Duhamel ob 20.15 ''zakrivil'' začetni pisk.

Leoni namesto Guatellija

Pri Mariborčanih sta se v začetni postavi pojavila Miral Samardžič, ki je v ožjem delu obrambne vrste zamenjal v Zürichu nezanesljivega in na trenutke preveč nerodnega Matjaža Lunderja (tokrat na klopi) ter Dejana Jurkiča, ki je na levem bočnem položaju nadomestil poškodovanega Aleša Mejača. V ''enakovrednem'' boju za mesto v prvi enajsterici je tokrat Aleš Mertelj prehitel Dejana Školnika, pri gostih pa je manjkal nesrečni vratar Andrea Guatelli, ki verjetno ne bo nikdar pozabil naivnih napak na štadionu Letzigrund.

Med vratnici je stopil izkušenejši Johnny Leoni, ki pa v začetnem delu srečanja ni imel preveč dela. Tako kot njegov stanovski kolega na nasprotnem delu igrišča Marko Ranilovič. Priložnosti ni bilo od nikoder, Mariborčani so se spretno branili, prepustili rahlo pobudo v igri gostom, slednji pa so seveda morali ''pod nujno'' zadeti vsaj dvakrat, če so še hoteli računati na napredovanje. Zaradi tega se je Milaničeva četa bolj nagnila k rešitvam morebitnih protinapadov. V konici napada je sameval Dalibor Volaš, ki je imel večkrat opravka s tremi švicarskimi branilci, nekoliko izza njega pa je skušal znanje na najlepši način pretopiti v zadetek Marcos Magno Morales Tavares. Uvodna ''uspavanka'', plod taktičnega preverjanja moči obeh tekmecev, ki je bil zaradi pomembnosti dvoboja na nek način tudi razumljiv, se je vendarle prekinila.

Djurić prekinil uspavanko

Po okroglih dvajsetih minutah, ki jih je za razliko od nerazburljivih dogodkov na igrišču popestrilo veličastno navijanje mariborskega občinstva, so se v Ljudskem vrtu razpasli ''kisli nasmehi''. Natančno globinsko podajo Finca Velija Lampija je v kazenskem prostoru dočakal Dušan Djurić in z natančnim strelom v desni spodnji kot Ranilovičevih vrat priigral vodstvo gostom. ''Skandinavski šah-mat'' je šokiral prisotne. Nekateri navijači so se tolažili z dejstvom, da bo morda zadetek 25-letnega Šveda s srbskimi koreninami le prebudil Mariborčane, tako kot jih je hitro prejeti gol na prvi tekmi v Zürichu. In res, postalo je vroče tudi pred vrati Leonija. Le dve minuti kasneje se je po predložku Zorana Pavloviča z desne strani dvakratni strelec v Zürichu, Brazilec Tavares, znašel v ''vročem'' položaju.

Dokaj neoviran je s strelom z glavo zatresel mrežo, a le zunanji del. Vodstvo je gostom podalo dodatna krila. Zdaj je bila psihološka prednost na njihovi strani, Mariborčane pa je na papirju reševal le še kapital večjega števila doseženih zadetkov v gosteh. Zürich bi v primeru še enega zadetka ''vijolicam'' zadal smrtni udarec. Navijači švicarskih prvakov so povzdignili glas, v 26. minuti pa za nekaj sekund obmolknili, ko je bil po predložku Reneja Miheliča za las prekratek Elvedin Džinič. Novopečeni reprezentant je vtekel v kazenski prostor, kjer je bil sam kot ''duh'', a na žalost je bila žoga za nekaj stotink sekunde prehitra. Zürich je znova opozoril na svoje ambicije, da se v osrčje Alp vrne vsaj z dvema doseženima zadetkoma. Nevaren strel zveznega igralca Xavierja Margairaza z roba kazenskega strela je mariborski vratar v 31. minuti ukrotil, Švicarji pa so izsilili udarec s kota.

Sanjski zaključek Züricha

Napadi ''ranjenih'' gostiteljev so še vedno delovali nenevarno, vse prevelika je bila razdalja med zvezno vrsto in osamljenim ''bojevnikom'' Volašom. Kanček upanja je prinesla 40. minuta in prosti strel z razdalje okrog 30 metrov. Kapetan Pavlovič je poslal zanj značilno ''bombo'', a je žoga, ki je letela v smeri sredine vrat, preletela prečko. Tri minute kasneje, šele v 43. minuti, je še vedno s pesmijo obdarjen Ljudski vrt dočakal prvi strel osemkratnih slovenskih prvakov v okvir vrat. Tavares se je končno ostresel zanke nedovoljenega položaja, prodrl po levi strani v kazenski prostor in z diagonalnim strelom pošteno namučil Leonija.

Kdo bi si mislil, da bo le minuto kasneje sledil drugi ''žebelj'' v mariborsko ''krsto''? Takrat, ko je bilo najmanj pričakovano in zaradi tega še bolj boleče, se je gostom ponudila priložnost za obetaven protinapad. Štirje nogometaši Züricha so se znašli na polovici gostiteljev, ki so jo ob vratarju pokrivali le trije ''vijoličasti''. Do takrat na igrišču skoraj neopazen Johan Vonlanthen je imenitno našel na desni strani prostega Margairaza, ki je v dvoboju ena na ena ugnal Raniloviča s ''staro dobro'' nogometno zvijačo, pretkanim strelom med noge. Črn domač scenarij se je v popolnosti pripetil že po 45 minutah. Zdaj so imeli idealne karte v svojih rokah (nogah) Švicarji, ki z belimi igralnimi dresi v prvem polčasu niso delovali prav nič nedolžno.

Nič od pobude gostiteljev

Milanič je med polčasom pričakovano posegel po spremembah. Namesto Volaša, ki se je trudil, a ostal brez največjega orožja - uporabne podaje, je v igro vstopil Dragan Jelič. Slednji se je v minuli sezoni večkrat izkazal za ''jokerja''. Bo izkušnje iz slovenske prve lige prenesel tudi na evropske dvoboje? Uvodne minute so znova pripadle gostom, ki so še naprej ob vsakem možnem trenutku, predvsem po zaslugi domiselnih kombiniranj na bočnih položajih, znašli v ''nevarnem'' območju. Tako je Vonlanthen v 49. minuti zaposlil Raniloviča, minuto kasneje pa se je z nenatančnim strelom ''pod oblake'' proslavil Djurić.

Šele nato je ''štajerska trma'' obrodila sadove. Začelo se je nekajminutno obleganje vrat gostov, kjer pa je manjkala dodatna ''pika na i''. Ali so bili predložki Pavloviča za kanček predolgi, ali pa noge napadalcev, konkretneje Tavaresa, prekratke. S strelom z razdalje (okrog 20 metrov) je poizkušal tudi Marko Popović in prisilil Leonija k vrhunskemu posredovanju. Minute so se, gledano z zornega kota Mariborčanov, (pre)hitro bližale koncu rednega dela. Postopno je rasla tudi nervoza. Armin Bačinovič si je kot prvi na tekmi prislužil rumeni karton, navijači, niti najmanj ''grogirani'' po dvojnem vodstvu Züricha, pa so še vedno z glasnim navijanjem na vse kriplje skušali svojim ljubljencem vliti dodaten elan. Navsezadnje bi stvari v prid gostiteljem obrnil že en samcat zadetek.

Nikci pokopal upe Mariborčanov

Tega ''filma'' pa Ljudski vrt le ni doživel. Ko se je dvoboj zazibal v zadnjo šestino, je znova zaspala mariborska obramba. Pred tem sta skušala svežino v vrste domačih vnesti Dejan Mezga in David Bunderla, a je ostalo le pri poizkusu. Nato pa se je predložek Vonlanthna v 76. minuti z leve strani v gruči glav kot ''magnet'' prilepil prav Adrianu Nikciju.

Švicarski sin albanskih staršev, ki je v igro vstopil le nekaj minut pred tem, je hladnokrvno z glavo preusmeril žogo v desni kot vrat znova nemočnega Raniloviča. Počasi so usahnile še zadnji plameni optimizma o tem, da bi slovenski predstavnik dočakal četrti predkrog lige prvakov. Zdaj so si Švicarji zagotovili že prednost treh zadetkov. Maribor bi za delno rešitev časti, vsaj izsiljen vstop v podaljška, potreboval dva gola. Nemogoč dosežek, sodeč po videnem na tekmi. Trener Darko Milanič je že izkoristil vse tri menjave, zaključek srečanja pa ni več ponudil večjih priložnosti.

Statistika pokazala zobe

Izkazalo se je, da je bil Pavlovičev strel v prazno z bele točke na štadionu Letzigrund vendarle zelo pomemben, čeprav bi na koncu ''vijolice'' izpadle tudi z zmago s 4:2 v Zürichu. Mariborčani nikakor niso podcenili gostov, a na igrišču se jim je maščevala obrambno nastrojena strategija, ki je vse prevečkrat zanemarjala možnost tveganega pritiska v napadu.

Žal je nanj pred domačim občinstvom, že pripravljenim za nepozabno nogometno zabavo, (ne)hote pozabila. A to je bila noč, ko jo je po prstih dobil tudi bogati Šahtar. Žal se je prekinila tudi ''zmagovita'' statistika, saj Mariborčani prvič niso izkoristili prednosti, priigrane na prvi tekmi v gosteh. Ostane jim še priložnost, da se uvrstijo v skupinski del lige Europa, že v soboto pa si lahko delno povrnejo samozavest proti ''večnemu'' slovenskemu tekmecu – ljubljanski Olimpiji.