Mandarić zapravil zgodovinsko priložnost

Če v nadaljnjih tednih ne bo prišlo do sprememb na trenerskih položajih, bo v uvodnem krogu Prve lige Telekom Slovenije v sezoni 2018/19 vodilo prvoligaške klube devet Slovencev in en Srb. V tem tisočletju se še ni primerilo, da bi najboljše slovenske klube, ki nastopajo v najvišjem tekmovanju, vodili le domači strokovnjaki.

Če bi Stojanović našel skupni jezik z Mandarićem ...

Slaviša Stojanović je v 1. SNL nazadnje vodil Celje. To je bilo v sezoni 2008/09. Foto: Vid Ponikvar Še najbližje so bili na začetku sezone 2011/12, ko je kot edini izmed tujih strategov v Celju deloval hrvaški trener Milan Đuričić, podobno pa bo sedem let pozneje, ko ima kot edina tujega strokovnjaka Olimpija. Če bi se vodstvo zmajev odločilo za slovenskega trenerja, takšno željo je v zadnjem obdobju večkrat izrazil predsednik Milan Mandarić, bi poskrbelo za zgodovinski trenutek 1. SNL, saj bi imeli vsi udeleženci stratega, rojenega na sončni strani Alp.

Najbližje je bil sklenitvi sodelovanja Slaviša Stojanović, a Ljubljančan, ki je nazadnje v 1. SNL deloval pred slabim desetletjem na klopi Celja, z Domžalami pa je pred tem dvakrat postal državni prvak, ni našel skupnega jezika s predsednikom Olimpije. Mandarić bi nato zamenjavo za Igorja Bišćana skoraj našel v Zagrebu in pripeljal soimenjaka Igorja Jovičevića, ki je v 1. SNL že vodil Celjane, a se je zalomilo tudi pri tej želji.

Naposled je v Ljubljano pripeljal 39-letnega nekdanjega mladega srbskega reprezentanta Ilijo Stolico, ki je nazadnje vodil novosadsko Vojvodino in z njo že okusil moč Olimpije, saj jo je na zimskem pripravljalnem srečanju v Turčiji premagal s 3:2.

Sportal Olimpija ima novega trenerja, Mandarić izbral Srba

Prašnikar: To ni le težava Olimpije

Ilija Stolica bo izbrance Olimpije prvič na treningu vodil v četrtek. Zmaji se bodo pred začetkom priprav prvič zbrali v sredo zvečer. Foto: Sportida Bo novi strateg sledil strategiji predsednika Mandarića, ki je njegovemu predhodniku Bišćanu očital premalo vključevanja mladih igralcev iz klubskega podmladka v delo članske ekipe? Američan srbskih korenin si od trenerja želi tudi razvoj tržno zanimivih igralcev, ki bi se jim dvignila vrednost.

''Ko začneš razmišljati v tej smeri, spet prihajaš do veliko vprašanj, na katera odgovori ne sledijo drug drugemu. Tako se dogodi, da ni prave vizije, saj na koncu nekateri odgovori demantirajo drugega. To pa ni le težava Olimpije, ampak tudi drugih. Ko je rak vesel, ga je težko pregnati iz organizma,'' je nekdanji slovenski selektor Bojan Prašnikar podal zanimivo primerjavo in dodal, da se je včasih zaradi tega sekiral, zdaj pa se nič več.

V 1. SNL osvajala lovorike tudi Italijana

Rodolfo Vanoli je z Olimpijo v sezoni 2015/16 osvojil naslov prvaka. Foto: Vid Ponikvar Tujih trenerjev je v 1. SNL iz sezone v sezono manj. Če so v sezono 2017/18, ki jo je zaznamovala Bišćanova Olimpija z dvojno krono, vstopili s tremi hrvaškimi strategi (poleg Bišćana še njegova rojaka Stipe Balajić in Slobodan Grubor), je bilo podobno na začetku sezone 2016/16, ko so čast tujih trenerjev branili srbska trenerja in Italijan.

Sezono pred tem sta poleg osmih slovenskih trenerjev delovala še Italijan in Hrvat, na začetku sezone 2014/15 sta bila v ognju dva trofejna italijanska strokovnjaka (Rodolfo Vanoli je po dolgih letih na klopi Kopra, s katerim je osvojil tako pokal kot tudi superpokal, nato pa z Olimpijo osvojil še naslov prvaka, Luigi Apolloni pa je Gorico popeljal do pokalnega naslova) in Hrvat, pred petimi leti pa je bila več kot polovica strategov prvoligaških klubov iz tujine. V zadnjem desetletju so tuji trenerji bolj ali manj prihajali iz istih držav. Ljubitelji nogometa so srečevali imena iz bližnjih držav; Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Italije. 

Podcenjevanje domače stroke?

Nekdanji slovenski selektor Bojan Prašnikar opozarja, da se je težko pogovarjati o kakovostih anonimnih trenerjev iz tujine. Foto: Vid Ponikvar ''Moramo se bolj ozirati na to, ali je prisotna kakovost, ne pa na vprašanja državljanstva, ali je tujec ali domačin. Bolj je stvar v tem, da na neki način podcenjujemo domačo stroko. Čeprav bi morala iti naprej s trendom razvoja, pa je res, da se je v ključnih trenutkih zelo težko pogovarjati o kakovosti nekih anonimnih trenerjev iz tujine,'' meni Prašnikar.

Strokovnjak iz Šmartnega ob Paki, ki je osvajal lovorike na klopeh Olimpije in Maribora, je opozoril, da je v preteklosti veljal neki rang trenerjev prvega, drugega in nižjega razreda, a je sčasoma zbledel.

''Ni več nekih kriterijev, kaj sploh želimo. Zdaj je tako, ali imamo ogromno trenerjev ali pa nobenega. Vmesne različice ni. Če pa imamo preveč izključujočih kriterijev, potem na koncu ostanemo brez vsega. Če imaš denimo v disku preveč izključujočih kriterijev, greš iz njega domov spat sam.''

Je manj znanih trenerskih imen iz tujine v slovenski ligi tudi zaradi slabše finančne moči udeležencev Prve lige Telekom Slovenije? ''Moramo vedeti, da slovenska liga ni najbolj atraktivna in vabljiva. Moramo se vprašati, zakaj bi veliko trenersko ime v tujini sploh prišlo k nam. Denarja ni na pretek, kakovost ni takšna, kot bi morala biti, temu primeren je izziv ljudi na neki ravni. Majhen,'' je pojasnil Prašnikar, ki je v prvi ligi nazadnje vodil Olimpijo, zdaj pa z nasveti pomaga drugoligaškemu ljubljanskemu klubu Ilirija 1911.

Sportal Javil se je Zlatko Zahović in napadel predsednika

Sportal Igor Bišćan: Pričakoval sem vsaj Mandarićevo zahvalo