Konec več kot pol stoletja trpljenja navijačev Benfice?

Kdo bi si mislil, da se bodo njegove besede zdaj, več kot pol stoletja pozneje, izkazale za skorajda preroške. Kot da bi trener, ki je Benfici v letih 1961 in 1962 prinesel njena edina in tudi zadnja evropska naslova, z Lizbončani je bil dvakrat evropski prvak, nad nogometno Lizbono spravil urok. Minevala so desetletja, Madžar je leta 1981, star 82 let, umrl, a Benfica evropskih podvigov nikoli več ni ponovila.

Večkrat je bila blizu, a ni šlo. Eusebio, zdaj prav tako že pokojna ikona lizbonskega nogometnega velikana, je večkrat obiskal grob madžarskega trenerskega velikana, molil, da bi se kaj spremenilo, pa se ni. Neverjetno, kar sedemkrat je Benfica igrala v finalih pozneje, a vselej izgubila.

Izgubljali so proti Milanu, Interju, Man Utd, Chelseaju ...

Leta 1963 je bil v pokalu državnih prvakov, predhodniku zdajšnje lige prvakov, z 2:1 boljši Milan. V istem tekmovanju so Lizbončani v finalu izgubili tudi dve leti pozneje, z 1:0 je bil boljši Inter, leta 1968 jih je na zadnji stopnički po podaljških s 4:1 premagal Manchester United, leta 1988 je bil šele po enajstmetrovkah boljši PSV iz Eindhovna, dve leti pozneje je Nizozemec Frank Rijkaard poskrbel, da je Milan v finalu zmagal z 1:0.

Tudi v pokalu UEFA, zdajšnji ligi Europa, podobna zgodba. Leta 1983 so Lizbončani v finalu izgubili proti Anderlechtu z 0:1, nazadnje so tik pred zmagovalnim odrom pokleknili lani. V Amsterdamu so proti Chelseaju vse do zadnjih trenutkov, izid je bil 1:1, upali na zmago in verjeli v prekinitev uroka, a jim je načrte prekrižal Branislav Ivanović. Srbski branilec je zadel globoko v sodnikovem podaljšku in Londončanom prinesel novo evropsko lovoriko, Lizbončane pa spravil v obup.

Zdaj, le leto pozneje, imajo novo veliko priložnost. V Torinu bodo v sredo igrali v novem evropskem finalu, tudi tokrat v ligi Europa, nasproti bo stala Sevilla. Kot hudič križa se navijači Benfice bojijo morebitnega, že osmega zaporednega razočaranja v evropske finalu, a hkrati verjamejo, da je napočil čas za konec uroka.

Čas za pisanje zgodovine

"Čas je za pisanje zgodovine. Osvojili smo že naslov državnega in pokalnega prvaka, pred nami sta še dve lovoriki, ki ju lahko osvojimo," dan pred velikim finalom govori trener Benfice Jorge Jesus.

"Pišemo zgodovino in verjamem, da bomo v sredo spisali novo poglavje v knjigi, ki govori o tej sijajni sezoni. Vsi, tako jaz kot igralci, si neizmerno želimo, da bi svojim življenjepisom dodali evropski naslov. Devetkrat do zdaj je bila Benfica v finalu in zmagala le dvakrat. Zdaj je napočil čas za njen tretji naslov," sporoča 59-letni portugalski trener, ki je na klopi Benfice že pet let in po koncu sezone najverjetneje zapušča Lizbono.

Odločitev bo padla tik pred zdajci

Ali bo v boj proti Sevilli in prekinitvi več kot pol stoletja staremu uroku, ki ga je nad Lizbončane postavil Bela Hottman, krenil tudi Jan Oblak, še ni znano. Slovenskega vratarja bo trener o svoji odločitvi obvestil šele na sestanku na dan tekme. Za mesto med vratnicama se bori z Arturjem Moraesom. Oba na zadnji prvenstveni tekmi, Lizbončani so rezultatsko nepomemben derbi v Portu izgubili z 1:2, nista bila niti na klopi.

Izkušeni Brazilec je v ligi Europa v tej sezoni branil petkrat, tudi na prvem polfinalu proti Juventusu. Mladi, komajda 21-letni Slovenec, je v Evropi branil le trikrat, a bil junak preboja v finale, ko je na povratni tekmi proti Juventusu v Torinu, prav na prizorišču sredinega finala, zaklenil vrata gostov. Prav gotovo podatek, ki govori v njegovo korist. Kot tudi ta, da na 23 tekmah (kar dvajsetkrat je ohranil mrežo nedotaknjeno), v katerih je branil vrata Benfice, ta sploh še ni izgubila. Nekateri mediji napovedujejo, da bo prednost dobil Moraes, drugi so v začetni enajsterici napovedali Oblaka.

Na odgovor bomo morali počakati do srede zvečer. Nekje uro pred začetkom velikega finala, ko bosta znani začetni enajsterici obeh finalistov. Seveda vsi skupaj upamo, da bo ob enem izmed imen dvaindvajseterice tistih, ki bodo igrali od prve minute, stala slovenska zastava.