Komedija zmešnjav in turistični biseri

Če je kdo menil, da bosta istočasni udeležbi Slovenije in Slovaške na svetovnem prvenstvu v nogometu marsikateremu Zemljanu, ki se poprej ni kaj prida poglabljal v novodobne evropske zemljevide, pomagali razjasniti pojme, da gre za dve povsem različni in samosvoji državi, se je žal motil.

Še vedno prihaja do rednih pomot, celo pri južnoafriških televizijskih komentatorjih, tukajšnjih javnih občilih, kot ste se lahko v minulih dneh prepričali na Sportalu, pa tudi pri največjih svetovnih novinarskih agencijah in celo uradni spletni strani Mednarodne nogometne zveze (FIFA), ki si podobnih spodrsljajev resnično ne bi smela dovoliti. A Slovenija in Slovaška, dve mladi članici združene Evrope z neverjetno podobnim imenom in državnimi simboli, zagotovo zbrani novinarski druščini na jugu Afrike povzročata največ preglavic in nepotrebnih glavobolov. Predvsem zaradi neprestanih klicev in obvestil Slovencev oziroma Slovakov, ki vztrajno opozarjajo na napake.

Slovaške zgodbe na slovenskem zidu

Čeprav že dva tedna prebivamo v ''hotelskem naselju'' Guest House in je venomer prisotna le beseda o Sloveniji, si je simpatično napako privoščil tudi naš oskrbnik Marius. Odločil se je, da bo eno steno v največjem skupnem prostoru, kjer ponavadi čez dan ob največjem televizijskem ekranu spremljamo dogajanje na svetovnem prvenstvu, posvetil čaščenju slovenskih rezultatov. Po zmagi nad Alžirijo so se tako pojavili preslikani članki s spletne strani Fife ter ogromno fotografij z uvodnega uspeha v Polokwaneju. Nad njimi se bohoti napis ''Well done'', ki naj bi nam še dodatno povzdignil moralo.

Na dejanje Mariusa smo bili zelo ponosni, ko pa smo se po tekmi z ZDA vračali v tabor, smo doživeli manjši šok. Bil je tako posrečene narave, da ga še do danes nismo opozorili na napako. Dogaja se pač vsem, tudi ''najboljši'' niso pri tem izjeme. In kaj je zakuhal Južnoafričan? Resda so nas pričakale fotografije z nepozabne ''srhljivke'' na Ellis Parku, nato pa je skušal opremljevalec ''častnega'' zidu ustvariti še presežek. Na zid je nalepil še nekaj dodatnih preslikanih člankov. A večina izmed njih ni imela stične točke s Slovenije. Še danes lahko tako občudujemo pogovore s Kamilom Stochom, Martinom Škrtelom ter zgodbo o nogometni dinastiji Weiss. No, da ni minilo vse po slovaških notah, se je spodaj v desnem kotu znašel še članek o najmlajšem napadalcu v slovenskih vrstah, Timu Matavžu, tako da je ''zadel'' v polno vsaj v enem primeru. Prav zanima nas, kaj bo sledilo po sredini tekmi z Angleži. Nova ''porcija'' Slovaške, ki je pred zadnjo tekmo v neprimerno slabšem položaju kot Kekova četa? Če ne drugega, bodo vsaj Otočani, tako kot nekaj dni nazaj Američani, bolj na jasnem z zemljepisno lego majhne dežele na sončni strani Alp. Vsaj tako naznanjajo povečana števila ogledov na največjih spletnih iskalnikih.

Selektor Kek predstavlja Triglav

Z nalogo, kako čim prej posvariti tuje nogometne novinarje o ločnici med obema ''sorodnima'' državama, se je spoprijela tudi Nogometna zveza Slovenija. In to na zelo všečen način. V medijskih centrih so namreč na voljo zajetne zloženke v angleškem jeziku, v katerih lahko najdeš lepo oblikovano knjigo z zgodovinskim prerezom slovenskega nogometa, na voljo so še posrečene knjižice o slovenski tradicionalni kulinariki, kulturno zgodovinskih znamenitostih, opisom pokrajin in naravnih lepot, priložen je tudi zemljevid, za nameček pa se je v tem izdatnem kompletu našlo mesto še za 26 izkaznic slovenske nogometne družine, ki nas tako ponosno zastopa na jugu Afrike. Predstavljene so igralne karte vseh igralcev in članov strokovnega štaba, pa tudi ostalih sodelavcev, brez katerih si Kekovi izbranci ne morejo zamisliti vsakdana. Na hrbtni strani vsake izkaznice se predstavlja še eden izmed slovenskih turističnih biserov. Največkrat v konkretni povezavi z igralcem. Tako je kar nekaj slovenskih nogometašev dočakalo čast, da se ob njihovih izkaznicah pojavi tudi kratek opis njihovega rojstnega mesta. Ker pa nosi dres s podobo Triglava na prsih največ rojenih Ljubljančanov, glavno mesto pa je predstavljeno le enkrat, so bili mnogi ''predstavniki'' prestolnice prisiljeni na turistično promocijo drugih slovenskih mest. Selektor Matjaž Kek ima pri slovenski zgodbi rezervirano posebno mesto, kar je poudarila tudi NZS in ''idejnemu tvorcu'' prelepih južnoafriških trenutkov na hrbtno stran prilepila največji slovenski ponos, goro Triglav. Kako pa so zastopani drugi? Skoraj pri vseh je najti določene povezane, če ne že v smislu rojstnega mesta, pa pač kraja, kjer je preživel določen del klubske kariere. Preverite na seznamu.

Na voljo sta še dve skupni izkaznici. Mag. Ivan Simič, Aleš Zavrl, Uroš Stanič, Matjaž Krajnik, Lea Soklič, Gašper Košir in Tine Janežič predstavljajo Sočo, Milan Miklavič, Nihad Pejkovič, Martin Magister, Tomaž Kavčič, dr. Matjaž Vogrin, dr. Vasja Kruh, Tomaž Šavnik, Khalid Nassif, Miran Kovačič, Igor Benčič, Miha Košorog in Boštjan Gasser pa Škocjanske jame. Slovenija je res lepa. Tudi v nogometnem smislu.