Ko iz nogometne formule 1 presedlaš v fička

Kako se bo počutil bodoči gledalec na tekmah slovenske prve lige? Podobno kot obiskovalec spektakla na kakšni izmed velikih nagrad Formule 1, kjer si je lahko napasel oči ob spremljanju hitro drvečih in elegantnih vozil, ki se lahko pohvalijo s skoraj do tehnološke popolnosti izpiljenimi stroji, ko pa nato napoči čas za odhod domov, v žepih sledi neizogibno srečanje s ključi starega ''fička'', s katerim se je lažje vrniti v vsakdanjo realnost. Če primerjavo iz razvajanja ob vrtoglavih obratih formule 1 prenesemo na nogometno zelenico, lahko le prikimamo, da je svetovno prvenstvo v nogometu začetku slovenskega prvoligaškega tekmovanja naredilo medvedjo uslugo. Pred očmi se nam še vedno prepletajo prizori z juga Afrike. Med drugim tudi igriva kreativnost španske zvezne vrste, smrtonosni nemški protinapadi, nepredvidljivi prodori Arjena Robbena, dinamita v nogah Diega Forlana in Davida Ville, polne tribune, največja svetovna imena, resda tudi zvok vuvuzel (a še zdaleč ni izključeno, da se bo vsaj še v poletnih mesecih pojavljal tudi na slovenskih štadionih) in še kaj ... Svetovnega nogometnega cirkusa, trajal je mesec dni, je konec, zdaj je napočil čas, da vsaj do začetka kvalifikacijskega ciklusa za preboj na EP 2012, ko bo za vnovično evforijo in izbruh čustev poskrbela Kekova ''južnoafriška'' četa, nogometne potrebe zadovoljujemo s pomočjo prvoligaških dvobojev. Teh pa ne bo manjkalo. Prvi bodo odigrani že konec tedna.

Najboljši zapustili 1. SNL

Kakovost nogometa razumljivo ne bo takšna, kot smo ga lahko spremljali na svetovnem prvenstvu, kar so pokazali tudi že nastopi slovenskih predstavnikov v evropskih tekmovanjih. Še tistih nekaj zvezdnikov, ki so navduševali občinstvo, ali pa nekaj tistih obetavnih kandidatov, ki bi to lahko postali, ni več. Poslovil se je prvi strelec lige Milan Osterc, kmalu se kani tudi najboljši igralec prvenstva Miran Pavlin, njegova donedavna soigralca Dare Vršič in Dalibor Radujko sta že v Romuniji in Grčiji, Maribor je ostal (tudi) brez Reneja Miheliča, Dejana Školnika in Suada Filekoviča, vrste Olimpije sta zapustila tudi Jan Oblak in Agim Ibraimi, v Novi Gorici ne stanujeta več tudi Matija Škarabot in Goran Galešić ... Prvenstvo je zaradi omenjenih odhodov osiromašeno, dostojnih zamenjav pa ni v izobilju. Še najbolj izstopa vrnitev nekdanjega mladega reprezentanta Danijela Marčete (Luka Koper). Veliko premalo, da bi lahko govorili o morebitnem dvigu kakovosti. Resda bodo imeli najmlajši leto dni več izkušenj, kar pa je preslaba tolažba. Njihov razvoj bi lahko pospešila peščica izkušenih okrepitev, v katerih bi našli vzornike, a so klubske blagajne tako prazne, da si slednjega ekipe ne morejo privoščiti.

Štadioni pridobivajo mikavno podobo

Se pa premika na bolje pri drugih zadevah. Oči bo sprva potrebno naravnati na srečanja, ki jih bo (razen redkih izjem) spremljalo nekaj sto gledalcev, kanijo pa pozitivni koraki v smislu izboljšane infrastrukture marsikaj popraviti na bolje.

Če pomislimo, da bodo navijači Nafte končno dočakali umetno razsvetljavo, da bo v Ajdovščini končno zaživela prava osrednja pokrita tribuna v pravem smislu besede, da bo koprski štadion Bonifika že jeseni ponudil veliko bolj mikavno podobo, pa tudi večje ugodje za privržence ''kanarčkov'' ter za konec še tisti najbolj pričakovani dogodek, otvoritev največjega nogometnega objekta na slovenskih tleh, ki naj bi ga 11. avgusta v Stožicah preizkusila slovenska izbrana vrsta, nato pa bo ponudil dom tudi nogometašem Olimpije ... Če pomislimo na dane razmere, ki so spremljale gledalce slovenskih prvoligaških tekem pred desetimi leti in omenjenimi, ki bodo nastopile že čez nekaj mesecev, velja spremembam pod Triglavom oddati ogromne čestitke. Lahko bi celo dejali, da infrastruktura v tem trenutku prekaša kakovost srečanj na igrišču.

Znova nepredvidljivo?

Kaj velja pričakovati v novi sezoni? Pregovor, da je slovensko prvenstvo eno najbolj ''posrečenih'' v Evropi, saj v praksi skoraj vedno obvelja pravilo, da lahko prav vsak klub premaga vsakogar, ni nastal čez noč. Enakovrednost klubov je pripeljala do napetega zaključka, kjer se je za zadnje evropsko mesto pred zadnjim krogom potegovalo še kar pet klubov. Zanimivo je tudi, da v minuli sezoni prednosti domačega igrišča v večini primerov sploh ni bilo zaznati. Takšno sporočilo izpoveduje tudi lestvica uspešnosti doma in v gosteh. Nepredvidljivost bo torej še naprej zaveznica prvoligaškega dogajanja od Kopra do Lendave, bo pa nova sezona vendarle deležna nekaterih sprememb. Bosta novinca, Primorje in Triglav, ujela priključek s prvoligaškimi staroselci? Sodeč po finančnih zagatah Ajdovcev in previdno skromnemu proračunu Kranjčanov (v svojih vrstah nimajo niti enega tujca) bosta že na začetku obsojena na določen primanjkljaj. Obris resnejše krize je zaznati predvsem v Ajdovščini.

Možno je torej vse

Kar se tiče favoritov, naj bi vrh ob branilcih naslova iz Kopra krojili še predstavniki najbolj nogometnega mesta v Ljubljani – Mariborčani. Slovenija bi poleg ''vijolic'' potrebovala močno klubsko hrbtenico tudi z odmevnimi predstavami Olimpije, a so Ljubljančani zaenkrat še velika neznanka. V pripravljalnem obdobju niso navduševali, za razliko od Domžalčanov, ki so nekajkrat že spomnili na nedavne čase, ko so se v njihovih vitrinah nabirale lovorike. Celjani ponosno najavljajo željo, da bi z za slovenske razmere kar visokim proračunom (skoraj dva milijona evrov) naskakovali Evropo, v Novi Gorici, še bolj pa v Lendavi, pa je finančnih sredstev na voljo vedno manj, tako da sloni glavni poudarek k mlajšim in obetavnim igralcem. Ostane še Rudar, ki je podaljšal pogodbo z Bojanom Prašnikarjem in znova opazneje prevetril igralski kader.

Možno je torej vse. Najbolj poučno zgodbo je predstavil Koper. Po tem, ko si je obstanek zagotovil šele v zadnjem krogu, je že v naslednji sezoni zaigral kot prerojen in z veliko prednostjo osvojil državni naslov. Morda se bo njegovega recepta v tej sezoni poslužil kdo drug.