Ganljivo slovo Mirana Burgića

Sportal Od tandema, kot ga Slovenija ne pomni, bo ostal samo eden

Prejšnji konec tedna smo lahko občudovali, kako so se od svojih nogometnih legend poslavljali v Barceloni, kjer so rekli zbogom Andresu Iniesti, v Torinu, kjer je zadnjo tekmo za Juventus odigral Gianluigi Buffon, in v Madridu, kjer so se Jan Oblak in soigralci pri Atleticu poslovili od Fernanda Torresa.

V sredo je bilo svečano v Novi Gorici, kjer so dokazali, da se je mogoče tudi na manj spektakularen način, brez ognjemetov in vsega, kar spada zraven, zelo dostojno in morda celo bolj pristno posloviti od svoje legende.

Zadnjo tekmo za Gorico pred domačimi navijači je odigral Miran Burgić, ki modro-beli dres nosi sedmo sezono, v njem pa se je z Gorico veselil treh naslovov državnega prvaka in bil ob zadnjem, leta 2006, s 24 zadetki tudi najboljši strelec prvenstva.

Slovo, ki so ga v Novi Gorici pripravili Miranu Burgiću:

Sportal Čustveno v Novi Gorici, slovo Burgića in visoka zmaga vrtnic

Brez družine zgodbe o uspehu ne bi bilo

Napadalec, ki je vedno slovel kot srčen, borben in zelo vztrajen nogometaš, kar je ob nekaj hudih poškodbah moral tudi dokazati, je iz Zagorja v Novo Gorico prišel s 15 leti in se priključil kadetski ekipi.

Prvi meseci so bili zahtevni, mučilo ga je domotožje in bil je na razpotju. Takrat so se Burgićevi, starši in sestra, odločili, da se podredijo njegovi nogometni poti, in se preselili v Novo Gorico.

Za Gorico je do zdaj odigral 161 tekem in zabil 57 golov. V nedeljo ga v Mariboru čaka zadnja. Foto: ND Gorica

Začela se je pisati zgodba o uspehu, v kateri ni manjkalo golov in lovorik. Po štirih prvoligaških sezonah se je podal na osemletno popotovanje po tujini, kjer je igral na Švedskem (AIK Stockholm), v Avstriji (Wacker Innsbruck), Izrael (Hapoel Ramat Gan) in na Cipru (Ethnikos). Leta 2014 se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil eno leto član Olimpije in se potem leta 2015 vrnil v Gorico.

Za Gorico je v 161 nastopih zdaj pri 57 golih, a morda še bolj kot na vse gole, asistence in lovorike je lahko ponosen na pečat, ki ga je v Novi Gorici pustil kot športnik in tudi človek. Sredino slovo, na katerem so bili prisotni tudi številni ljudje, ki so zaznamovali klub, med drugim seveda tudi trikratni državni prvak z Gorico Pavel Pinni in takratni predsednik Viljem De Brea, kaže, da velikega.

Sportal Pozabljeni trenerski velikan slovenskega nogometa

Slovo kot iz sanj

Zato ne preseneča, da so Burgiću, ki se je pred začetkom tekme sprehodil skozi dolg špalir z igrišča na tribuno in potem v družbi žene in hčerke nazaj na igrišče, v oči silile solze.

Iz rok predsednika kluba Harija Arčona, direktorja Sebastjana Komela in tehničnega koordinatorja Mateja Mavriča Rožiča je prejel priložnostno darilo in s kapetanskim trakom soigralce popeljal v novo tekmo.

Potem pa začetek tekme in … Dva gola, asistenca in zmaga s 4:1. Novogoriško občinstvo je svojega golgeterja zadnjič na delu videlo v najboljši luči.

Šov Mirana Burgića na tekmi proti Ankaranu:

"Če bi sam napisal scenarij ob svojem slovesu, bi težko izbral boljšega. Dosegel sem dva zadetka ter asistenco. Naša ekipa je visoko zmagala. Kar je najbolj pomembno, pa je to, da ostajamo v igri za dokončno četrto mesto na lestvici," je po tekmi povedal 33-letni Burgić, ki je najbolj zaslužen, da ima Gorica pred zadnjim prvenstvenega kroga še vedno možnosti za Evropo.

V družbi Harija Arčona, Sebastjana Komela in Mateja Mavriča Rožiča pred začetkom tekme. Foto: ND Gorica

Naloga ne bo lahka. Da bi ujela četrto mesto, ki ob zmagi Aluminija v finalu pokala prinaša evropsko sezono 2018/19, bo morala zmagati v Mariboru, ob tem pa upati, da Rudar pred domačimi navijači izgubi proti predzadnjemu Triglavu iz Kranja, a dokler obstajajo možnosti, je tudi upanje.

V vsakem primeru pa Burgića v nedeljo čaka zadnja tekma v vlogi profesionalnega nogometaša, ki bo takšna, kot se za slovo spodobi. Odvijala se bo pred velikim številom gledalcev, v igri bo veliko. Če bo zabil še kak gol, pa bo to tako ali tako spet slovo iz sanj.