Torek, 16. 10. 2018, 18.45
6 let, 1 mesec
Ko maratonce pred ciljem zagrabi krč, a jih to ne zaustavi
Za mnoge je videti smešno, a je izjemno boleče #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,61
2
Maratonska preizkušnja je velik zalogaj, česar se zavedajo tudi profesionalni tekači, ki imajo lahko na 42-kilometrski preizkušnji prav tako preglavice. Zlasti amaterjem pa je cilj, da prečkajo ciljno črto, ne glede na to, kako boleče je. Vendarle je maraton za marsikoga eden od življenjskih ciljev.
Nezadržno se približuje Volkswagnov 23. Ljubljanski maraton in tekači vse pogosteje pogledujejo proti datumu 28. oktober, ko bodo ljubljanske ulice preplavili številni ljubitelji teka - profesionalni in amaterski.
Tisti najbolj pogumni se bodo podali na 42-kilometrsko preizkušnjo, ki zahteva dobro pripravljenost – tako fizično kakor tudi mentalno.
Kolaps pred ciljno črto
Mnogi se med tekom ukvarjajo s krči, raznoraznimi bolečinami, a gredo tudi prek sebe, da bi le prečkali ciljno črto.
Na zadnjem maratonu v Ljubljani je bil od slovenskih tekačev najhitrejši Mitja Krevs, ki je v cilj pritekel s časom 2;32:25. A bi bil njegov čas še hitrejši, če mu na progi ne bi zagodli krči. Čeprav je izkušen tekač, je imel tudi sam težave.
"Proti koncu sem izgubil občutke, videl sem le ciljno črto, ki se mi kar ni in ni hotela približati, tako da sem s skrajnimi močmi prišel do cilja. Zgrabili so me krči, morda zaradi premajhnega števila pretečenih kilometrov med pripravami. Še sam ne vem, kje sem dobil moč. Neka trma je bila v meni, da pridem do cilja, da ne obupam. Vsekakor se pozna, da sem zaradi poškodbe spomladi moral zelo rezervirano trenirati, tako da smo se zavestno odločili, da trening omejimo. Za maraton sem se odločil v zadnjem trenutku, zato nisem imel velikih pričakovanj," je povedal slovenski prvak v maratonu, ki je zadnjih 15 km na progi tekel sam, v cilj pa prišel z zadnjimi atomi moči.
Nastanek krčev je kompleksen pojav
Obstaja več teorij o tem, zakaj do njih pride. Prva govori o elektrolitnih motnjah in dehidraciji. Med potenjem naj bi tekač izgubil veliko elektrolitov, kot so magnezij, kalcij, klor, natrij. Zato tudi mnogi svetujejo pitje pijače, obogatene z magnezijem, čeprav ta teorija ni bila znanstveno potrjena. Nekatere poznejše raziskave so jo celo ovrgle, češ da potenje dviguje koncentracijo elektrolitov, teorija o izčrpanju elektrolitov pa prav tako ne razloži, zakaj do krčev pride v najbolj aktivnih mišicah. Zato se je pojavila teorija, ki pravi, da je vzrok v živčnem sistemu. Centralni živčni sistem daje prek gibalnih živcev mišici ukaz, naj se skrči. Ko pride do napak v nadzoru mišic, to se zgodi med ali takoj po zahtevni, dolgotrajni telesni aktivnosti, pride do krčev. V podrobno delovanje živčevja in mišic se na tej točki ne bomo spuščali.
Mišični krči so pri vzdržljivostnih športnikih dokaj pogost pojav. Pogostejši so na tekmah, predvsem dolgih preizkušnjah, ko mora tekač preteči več, kot je navajen na treningu. Največkrat bomo videli krče prav pri maratonskih tekačih, ki morajo na tekmi preteči 42 kilometrov, na treningih pa redko pretečejo več kot 25 do 30 kilometrov.
Nesebična pomoč za dosego cilja
Prav želja prečkati ciljno črto pa je prisotna pri vseh tekačih. Ne ozirajo se, kako pridejo v cilj, le da končajo preizkušnjo.
Primer Krevsa še zdaleč ni edini. Marsikdo, ki maratonskih preizkušenj ne spremlja in bi gledal tovrstne posnetke ob zaključkih pred ciljem, bi mislil, da gre za komedijo. V resnici pa so to velike muke za tekače, ki gredo prek svojih meja in si zaslužijo spoštovanje.
2