Petek, 12. 10. 2018, 19.55
6 let, 1 mesec
Eliud Kipchoge
Skrivnosti moža, ki premika meje (ne)mogočega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
Eliud Kipchoge: najhitrejši maratonec v zgodovini
Na vrhuncu kariere je njegov edini tekmec čas. Vseeno pa je zgodba, ki jo piše najboljši maratonec na svetu Eliud Kipchoge, zanimiva tudi za številne rekreativne tekače.
O tem, kdo je Eliud Kipchoge, smo se razpisali že pred enim mesecem, malo po tem, ko je kenijski tekač v Berlinu nadaljeval svoj niz maratonske neporaženosti in postavil svetovni rekord. Ko je pred Brandenburškimi vrati pretrgal ciljni trak, je bil na semaforju čas 2:01,39. Tako hitro 42.195 metrov dolge razdalje ni pretekel še nihče. No, vsaj uradno ne.
Prav Kipchoge se je namreč maja lani na dirkališči v Monzi v posebni akciji svojega opremljevalca Nike, ki sta se je udeležila tudi Etiopijec Lelisa Desisa in Eritrejec Zersenay Tadese, še bolj približal čarobni meji najdaljše razdalje. A njegov italijanski čas 2:00,25 zaradi neskladnosti s pravili Mednarodne atletske zveze ne velja za svetovni rekord.
Rekordi dosežki v maratonu
Svetovni rekord: 2:01,39 (Eliud Kipchoge, Berlin 2018)
Slovenki rekord: 2:11,50 (Roman Kejžar, Torino 2000)
Rekord ljubljanskega maratona: 2:08,19 (Limenih Getachew, Ljubljana 2015)
V Riu je postal olimpijski prvak v maratonu.
Ko je tekmec čas
Kipchoge, ki bo prihodnji mesec dopolnil 34 let in je prve kolajne na olimpijskih igrah ter svetovnih prvenstvih osvajal v štadionskem teku na 5000 metrov, že lep čas velja za nepremagljivega. Kjerkoli se pojavi, v tekačih, ki mu družbo delajo v prvi vrsti štartne črte, ne vidi tekmecev, saj je njegov edini pravi tekmec - čas.
Tako ni le navdih za vse tekmovalne tekače, temveč je njegovo zgodovinsko premikanje meja mogočega nadvse zanimivo tudi za množico rekreativnih tekačev, tudi takšnih z ljubljanskega maratona, ki ob svojih tekih pogledujejo proti tempu na svoji uri in se čudijo Kenijčevemu ritmu.
Svetovni rekorder.
Po odgovore v Afriko
Afričanova zgodba, ki ob zmagah na maratonih, na katerih (krepko) za njim teče tudi morje rekreativnih tekačev, vključuje še zlato na zadnjih olimpijskih igrah v Riu, je pritegnila tudi avstralskega tekaškega trenerja Matta Foxa, ki se je že lani po odgovore podal kar v Kaptagat, kenijsko vasico pri Eldoretu.
"Poznal sem človeka, ki je prijatelj njegovega trenerja. Dejal mi je, naj pridem. Če si upam, lahko tečem z njimi. Dovolili mi bodo. Ne bodo pa me čakali," je v članku za britanski časnik The Guardian pojasnil Fox, ki je del treningov pretekel, najtežje pa spremljal z motorja.
Mojstri prilagajanja
Kot v članku pojasnjuje Fox, je Kipchoge s svojo ekipo tekel v vseh pogojih. Če so razmere, kot je močno nočno deževje, tekaške steze spremenile v blato, so se nemudoma prilagodili. "Intervalne teke so opravljali kar ob avtocesti, po kateri so se vozili tovornjaki," pojasnjuje Avstralec.
"Ekipa je imela pripravljen načrt, a niso imeli nikoli težav s prilagajanjem. Poznam številne tekače, ki se čvrsto držijo programa do zadnje črke. Zanje je program vse, disciplina pa načrt. Kenijski pristop k treningu pa je neverjetno prilagodljiv," dodaja Fox in opozarja čvrstost dela na nadmorski višini 2.500 metrov.
"Ne zanemarite skupine"
Kipchoge je v Keniji zvezdnik, a po Foxovih besedah, ki jih je zapisal novinar Matt Cleary, njegovo vedenje ni takšno. "Vsi vedo, da je najboljši, da je šef. A zanj so partnerji na treningu enakovredni. So del skupine. Eliud pogosto pravi, da mu ne bi uspelo brez ekipe. Pogosto vidim posameznike, ki načrtujejo maratonski tek brez priznavanja vrednosti drugih. Poiščejo program na spletu in mislijo, da so pripravljeni. Za Kenijce je to norost," poudarja Fox, navdušen nad tamkajšnjo tekaško kulturo.
"Če se sprehajaš, bo mimo tebe hitro pridrvela skupina 50 tekačev," dodaja trener, ki se je pri raziskovanju lotil tudi tekačevega življenjskega sloga in ga označil za neverjetno preprostega. Med prehranjevalnimi navadami pa je izpostavil sadje in zelenjavo ter velike količine popitega čaja s sladkorjem. "Tudi dva litra na dan. Prosti čas? Spanje, počitek in kakšna hišna opravila," je sklenil Fox in dal s tem misliti številnim tekačem.
