Slovan gradi širšo zgodbo, kot so le vrhunski košarkarji

Pred nekaj več kot desetletjem je nogometni Slovan zadnjič igral v prvi ligi, pred letošnjo sezono pa je brez prvoligaške konkurence ostal še njihov košarkarski brat.

"Prvi mesec po izpadu je bilo vzdušje slabo. Vsi smo verjeli, da bomo obstali v ligi. Stvari so se konsolidirale in ugotavljamo, da mogoče to niti ni tako slaba stvar. Ni konec sveta. Znova smo se vrnili k našemu poslanstvu, našim temeljem, na katerih je temeljil Slovan, torej lastnemu igralskemu kadru," o koncu pretekle sezone in začetku letošnje razmišlja predsednik Slovana Miloš Paravinja.

V prejšnji sezoni so poskušali v prvi ligi obstati tudi s pomočjo nekaterih izkušenejših igralcev, vendar se jim ni izšlo.

"Če ne bi sprejeli napačnih odločitev, seveda ne bi izpadli iz lige. Kot sem že nekajkrat povedal, igralci in trenerski štab so dali vse od sebe, tako da ni nobenih zamer, vendar se nam rezultatsko ni izšlo. Nič v življenju ni linearno. So vzponi in padci. Pomembno je, kako hitro se po padcu dvigneš. Tako kot posameznik kot tudi klub. Če mora kdo prevzeti odgovornost, sem to jaz," ne beži od težav nekdanji košarkar Olimpije, ki je tudi v pretekli sezoni, ko je Slovan v zadnjem krogu zaman čakal na poraz Tajfuna, vidi svetle trenutke: "Nekaj mladih igralcev je že lani igralo in imajo letos še večjo vlogo, Domen Bratož ima pomembno vlogo pri Tajfunu, ki je še ne poražen v prvi ligi."

Vrnitev k stari viziji in z ljubljansko univerzo z roko v roki

Tudi v letošnjo sezono so pri Slovanu vstopili s Simonom Petrovom, ki pa je po treh tekmah v drugi ligi, na katerih je enkrat zmagal, odšel s klopi, nanjo pa se sedel njegov pomočnik Jernej Ante Valentinčič.

"Prijateljsko in sporazumno smo se dogovorili za prekinitev sodelovanja, kar pa ne spreminja dejstva, da je on potencialno eden najboljših mladih trenerjev pri nas," pravi o 38-letnem Petrovu.

Za razliko od pretekle sezone, ko so v moštvo vključili nekaj starejših igralcev, so se letos vrnili k svojim koreninam – lastnemu igralskemu kadru.

"Izredno sem ponosen, da so vsi igralci v članski postavi Slovana dijaki ali študentje. Izobraževanje naših igralcev je ena od glavnih prioritet," Paravinja izpostavlja tudi socialno noto pri projektu, v katerem so začeli sodelovati z ljubljansko univerzo.

"Vizija Slovana, še preden sem jaz prišel v klub, je bila, da morajo fantje končati srednjo šolo in da poskušajo biti uspešni še na fakulteti. Prav zato smo se povezali z univerzo, ki sicer ni financiranje neposredno v klub, ampak je investiranje v mlade ljudi, študente. Od tisočih otrok ne vemo, koliko bo novih Dragićev, Lakovičev, Nesterovićev. Če bodo trije dosegli to raven, bo to odlično, vendar je še pomembnejše vprašanje, kaj bo s preostalimi 997 otroki. Ne razvijamo samo košarkarjev, ampak tudi mlade ljudi. Želimo na nek način kopirati NCAA (ameriška študentska liga). Imamo ljudi, ki nas podpirajo in verjamejo v našo zgodbo," o novem sodelovanju pravi Paravinja.

Cilj prva liga, a z lastnim kadrom

Vseeno se nekdanja valilnica talentov želi vrniti tudi na prvoligaško sceno, a tokrat ne bo nobenih eksperimentov. V prvo jakostno tekmovanje želijo izključno z lastnim kadrom, bližnjice jih ne zanimajo.

"Cilj seveda je vrnitev v prvo ligo. Ali nam bo to uspelo letos ali prihodnjo sezono, ne predstavlja velike razlike. Ključno je, da bomo imeli igralce v članskem moštvu iz lastne šole oziroma iz ljubljanskega bazena. Vedno smo bili valilnica mladih igralcev in to bomo tudi ostali," je odločen 35-letni Paravinja, ki je prav tako nosil dres Slovana, v Slovenijo pa ga je kot mladeniča pripeljal Zmago Sagadin.

Izpostavil je tudi pomembnost sodelovanja klubov, ne le iz iste regije, temveč kar iz celotne države.

"Vsi klubi v Ljubljani bi morali sodelovati. Še več, vsi klubi v Sloveniji bi morali bolj sodelovati. Po mojem mnenju vlada napačno prepričanje, da smo si slovenski klubi med seboj konkurenca. Jaz vidim konkurenco v drugih športih, ki delajo dobro. Na primer odbojka, veliko njihovih reprezentantov bi lahko bilo potencialnih košarkarjev. Prav tako rokomet," pravi Paravinja, ki je na predsedniški stolček sedel pred dvema letoma, ko je nasledil Boruta Razdevška. Ta je predsedoval kar 13 let.