Petek, 3. 6. 2016, 7.30
7 let, 1 mesec
REKREA(K)CIJA, 6. DEL
Rekrea(k)cija: šport, v katerem smo Slovenci pionirji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Košarka je lahko zimski ali poletni šport in ne stane skoraj nič. Če jo igrate s prijatelji, kot je pogosta praksa, pa hkrati predstavlja odlično druženje.
"Naslednji!" se zasliši klic na zunanjem, tradicionalno asfaltnem igrišču, ko ena ekipa pred drugo prekorači mejo 11 ali 15 ali 21 točk. Še prej so na vrsti "kvalifikacije" ali dogovori, kdo igra s kom, morda met za tri za žogo.
Poletni večeri so idealna priložnost za akcijo z oranžno žogo in druženje pod obroči. Res pa je, da se je bilo nekoč težko prebiti na igrišče zaradi gneče, danes pa je – če nekoliko popreprostimo – težko dobiti soigralce in tekmece, saj igrišča velikokrat samevajo.
Nikoli ni prepozno
A nikoli ni prepozno, dokler so tu fizične sposobnosti in vsaj malo motivacije. Navsezadnje je Slovenija zibelka ulične košarke v organiziranem smislu državnega prvenstva. Letos bo potekalo že trinajsto. Število udeležencev se giblje med 500 in 800. V letošnji sezoni naj bi v sedmih kategorijah nastopil še kakšen več. V zadnjih letih poteka ločeno za registrirane igralce in dejanske rekreativce.
"Največja prednost ulične košarke je svoboda, saj lahko na igrišče prideš, kadar želiš," pravi eden očetov organizacije in popularizacije tega športa Simon Rožnik, ki poudarja tudi komponento druženja.
Ulično košarko spremlja tudi atraktivno spremljevalno dogajanje.
Prvi klub
V Piranu je vzklil tudi prvi košarkarski klub 3 x 3, njegov predsednik pa je nekdanji slovenski reprezentant Sašo Ožbolt. Soustanovitelj pa je eden najboljših uličarjev na Slovenskem Adin Kavgič. "Organizirali smo se zato, ker smo čutili potrebo po tem, da se ekipa bolj profesionalizira. Ulična košarka naj bi leta 2020 postala olimpijska disciplina, upam, da nam bo sledilo še nekaj klubov in da bomo ustanovili ligo po turnirskem sistemu tudi pozimi. V državnem prvenstvu bi radi nastopili s čim več kategorijami, pridobili čim več članom, čemur bi sledila tudi sredstva," z odbojko na mivki potegne primerjavo slovenski reprezentant.
V rekrea(k)tivni precep smo vzeli že:
Reprezentanca v ulični košarki je sicer v (širšem) svetovnem vrhu. Leta 2013 je osvojila naslov svetovnega prvaka. Lani na evropskem prvenstvu je bila četrta, leta 2014 druga. "Mislim, da bo do olimpijskih iger leta 2020 ulična košarka v vseh pogledih, tudi tržnem, zelo zanimiv šport," je prepričan Kavgič.
Žlahtna tradicija
Izjemno, kar 22-letno tradicijo goji turnir ulične košarke v Dolenjskih Toplicah, ki ga pripravlja tamkajšnji klub. Poudarek je na privzgajanju športnih vrednot mladim in otrokom, zato je kar pet od osmih kategorij namenjenih košarkarjem, ki so mlajši od članov. Redni sodelavec in ambasador turnirja je Matjaž Smodiš.
Bolj občutljivi na naravne dejavnike
Seveda pa se rekreativna košarka ne igra le zunaj. Veliko povpraševanje vlada po terminih v dvoranah. A pri tem se navade spreminjajo, pojasnjuje Gregor Narobe, ki že tri desetletja vodi ljubljansko rekreativno ligo. Igralci se bojijo asfalta in dežja, ki včasih s sabo prinašata poškodbe. Zanimanje za poletno rekreativno ligo, ki se igra zunaj, tako upada, za zimsko, ki poteka v dvorani, pa raste.
"V ligi večinoma nastopajo nekdanji aktivni košarkarji z različno ravnjo znanja. Malo je takšnih, ki se tako ali drugače niso organizirano ukvarjali s to igro. Opažam, da se starostno povprečje znižuje. Klubi so nizko plačilno sposobni, zato mladi igralci raje igrajo v rekreativni ligi, kot da bi za malo ali nič denarja morali trenirati vsak dan. Tako imajo še vedno na voljo 15, 16 tekem na sezono za na primer plačilo 20 evrov. Nastopajo tudi možje, stari 50, 55, 60 let, starejši pa ne," pojasnuje Narobe.
Na kaj velja biti pozoren:
- kakovostno ogrevanje
- primerna, stabilna obutev s tesno zavezanimi vezalkami
Potencialne poškodbe:
- zvini gležnjev, poškodbe kolen, prstov ...
Pozor, vnetljivo
Da košarka hitro vname slovensko evforijo, iz reprezentančne zgodovine ni težko razbrati. Tudi rekreativno je pogosto na jedilniku. Po nekaterih ocenah Košarkarske zveze Slovenije naj bi se s košarko tako ali drugače ukvarjalo kar 200 tisoč Slovencev. Možnosti za to je precej, saj naj bi bilo zunanjih igrišč okrog dva tisoč.
Tudi rekreativne lige so dobro (ob)iskane. Ne le v osrednji Sloveniji, tudi na Gorenjskem in Štajerskem. Gotovo ne bi bilo slabo, če bi iz vseh lig dobili rekreativnega prvaka. Čeprav so turnirji v ulični košarki organizirani na zelo visoki ravni, pa Slovenija še vedno ne gosti tekmovanj mednarodne ravni, kar ostaja izziv za prihodnost.
