Petek, 8. 11. 2019, 14.07
5 let
INTERVJU: ŽAN MARK ŠIŠKO, KOPER PRIMORSKA
Prvi asistent Jadrana grozi tudi svoji Olimpiji
Ob osipu košarkarske nadarjenosti smo v Sloveniji zdaj še toliko bolj pozorni na vsakega izstopajočega mladega posameznika. Dirigent Primorske Žan Mark Šiško z več kot uspešno vrnitvijo v ligo ABA dokazuje, da ne bo le večni talent. Nedeljski derbi lige ABA, v katerem bo pri Koprčanih gostovala Cedevita Olimpija, namreč pričakuje kot prvi asistent tekmovanja.
V lanski in letošnji sezoni je Primorska v vseh tekmovanjih odigrala 78 tekem, od katerih jih je dobila kar 70. Med temi je tudi niz štirih zaporednih zmag v ligi ABA, kjer so pred Koprčani v zadnjih tednih pokleknili Partizan, Budućnost, Mornar in Krka. Ob trenerju Jurici Golemcu je v homogeni in dobro uigrani ekipi eden od ključnih mož lanskega uspeha in dobrega štarta v novo sezono 22-letni ljubljanski organizator igre Žan Mark Šiško. Potem ko je igral za mlajše selekcije Olimpije, Škofjo Loko, Cibono in Ilirijo, je to zanj druga sezona v dresu Primorske. Storil je še korak naprej. V povprečju dosega "le" 9,4 točke. A tisto, kar ga odlikuje in krepi vlogo enega najboljših slovenskih organizatorjev igre, so asistence. Po petih krogih je s povprečjem 10,2 asistence na tekmo z naskokom najboljši v ligi ABA. S svojo igro bo poskušal soigralce delati boljše tudi v nedeljo, ko bo v slovenskem derbiju 6. kroga jadranske lige v Kopru gostovala Cedevita Olimpija.
Kot kaže, vam je košarkarska krilatica, ki uči, da koš osreči enega košarkarja, dobra asistenca pa dva, dobro znana.
Vsekakor. To je eno od vodil moje kariere. Od prvih košarkarskih korakov naprej. Preprosto, vedno raje podam kot vržem proti obroču. Si pa, če namigujete na lepo število mojih asistenc na začetku sezone, ne želim jemati vseh zaslug. Moja statistika je odraz igre celotne ekipe. Smo uigrana in nesebična ekipa.
Asistence so tudi odraz dobrega poznavanja igralskih navad soigralcev. Jih proučujete? Gre za instinkt?
Vsekakor pomaga stabilnost igralskega kadra. Primorska se poleti ni prav veliko spremenila. Poznamo se do potankosti. Na igrišču se čutimo. Vemo, kje bo kdo stal, kako se bo gibal … Poleg tega bi izpostavil kakovost. Soigralci namreč znajo izkoriščati moje podaje in jih spreminjajo v točke. Instinkt? Da, tudi brez tega pri organizatorju igre ne gre.
Bi lahko izpostavili soigralca, s katerim še posebej radi odigrate kakšno napadalno akcijo?
Oh, res ne bi rad koga izpostavil. Prav kolektiv je udarna moč Primorske.
Pet tekem, 51 asistenc
Dobra osebna statistika pa kot po pravilu izgubi veljavo, če moštvo izgublja. Mnogi so dvomili o tem, da bo Primorska tako uspešna tudi v prvi ligi ABA. Odgovorili ste z rezultatom. Kje vidite največje razlike med drugo in prvo ligo ABA?
V kakovosti igralcev. Razlika je očitna. Posledično si lahko trenerji privoščijo tudi bolj zahtevne taktične manevre. Res je, dobro smo odprli sezono. Izkoriščamo dobro uigranost. V tem elementu smo korak pred preostalimi ekipami. Skupaj smo že leto in pol. To je eden od ključev do uspeha.
Je lahko to tudi nevarnost? Ko se bodo preostale ekipe, ki so bolj prevetrile svoje vrste, uigrale …
Ne, mislim, da ne. Tudi v naši igri je še zelo veliko prostora za napredek. Tako v obrambi kot tudi v napadu. Koper Primorska bo še boljša, zato me ne skrbi, da bi bila naša prednost kratkoročna. Tudi ko gledam le na svojo igro, vidim veliko priložnosti za napredek. Deloma tehnično, obenem pa tudi na ravni razmišljanja. Organizator igre mora veliko razmišljati o igri, taktiki, analizah … Želim napredovati in tako dodatno pomagati ekipi.
Kaj pa motivacija? Je v vašem dojemanju tekem velika razlika, če je tekmec Lovćen ali pa Partizan oziroma Crvena zvezda?
Osebno z motivacijo nikoli nimam težav. Vsaka tekma je izziv. Vedno želim biti najboljši in predvsem v zmagovalni ekipi. Jasno pa je, da je košarkar še nekoliko bolj tekmovalno nabrušen, če igra proti najboljšim ekipam v regiji. Pomembna je tudi usmeritev ekipe. V Kopru s tem nimamo težav. Na vsako tekmo se pripravljamo na podoben način. Kot bi vselej igrali odločilno tekmo velikega finala. Naš recept je preprost. Od tekme do tekme. Na vsaki je cilj zmaga.
Naslednja bo nekaj posebnega. V Koper namreč prihaja Cedevita Olimpija. Ali kot Ljubljančan in otrok Olimpije čutite dodatno vznemirjenje?
Lagal bi, če bi dejal, da me prevevajo posebni občutki. Zavedam pa se, da je Olimpija klub z najbogatejšo zgodovino. Je največji klub v državi. Motivacija ne bo vprašljiva. Olimpija je ekipa, sestavljena iz vrhunskih posameznikov. Vodi jo odličen trener. So favoriti za vrh v ligi ABA. Res je, predvsem v Evropi so zbali kar nekaj porazov, toda gre za novo ekipo, tako da so uvodne težave razumljive. Zdaj se dvigujejo iz tekme v tekmo. V Bonifiki nam ne bo lahko. Poskušali jih bomo zaustaviti. Verjamem, da bodo na svoj račun prišli tudi gledalci. Naj jih ob tej priložnosti povabim v našo dvorano.
Trener Slaven Rimac je bil vaš šef pri Ciboni. Kako sta sodelovala?
Zanimivo, takrat sta imela pri Ciboni glavno besedo Slaven Rimac in Jurica Golemac. Prvi zdaj vodi Cedevito Olimpijo, drugi Koper Primorsko. Nikoli ne bom pozabil, da sta mi kot zelo mlademu igralcu dala priložnost. Slaven? Odlično sva sodelovala. O njem lahko govorim le z izbranimi besedami.
Vaše ime se je v zadnjih letih večkrat pojavljalo v povezavi z Olimpijo. Je bil prestop kdaj zares realna možnost?
Lahko zatrdim, da osebno nisem imel nobenih stikov s predstavniki Olimpije, so pa tudi meni na uho prišle govorice o različnih pogovorih. Ostalo je le pri tem.
Primorska je bila prava izbira?
Vsekakor. V Kopru napredujem in imam veliko priložnosti za igro. Trener Golemac mi je namenil veliko vlogo.
Tudi nad okoljem se ne morete pritoževati …
Res je. Ljubljana je blizu, a se zaradi treningov in stalnih potovanj večinoma zadržujem kar v Kopru. Prav zdaj, ko ste me poklicali, se sprehajam po Portorožu. Lepo je. Morje me navdaja s pozitivno energijo.
Ko je bil Jurica Golemac poleti gost sobotnega intervjuja, smo se pogovarjali tudi o tem, da bo verjetno prišel trenutek, ko boste presegli klubske okvire. Razmišljate tudi o tem?
Ne, nočem. Sezona se je pravzaprav šele začela. Osredotočen sem na vsak trening in vsako tekmo posebej. Razmišljam le o Koper Primorski. O tem, kako do čim večjega števila zmag. To je vprašanje, ki me zaposluje. Ne le mene, temveč celotno ekipo.
Verjetno si kakšen večer vzamete tudi čas za ogled katere od evroligaških tekm. Čutite, da je to raven, na kateri bi že danes lahko konkurenčno igrali?
Seveda gledam tudi evroligaške tekme, a ne razmišljam o tem, kako bi se sam znašel v tej konkurenci. Lahko pa povem, da že od mladih nog sanjam o košarkarskem napredku. Vsekakor je cilj, da zaigram tudi v evroligi, a v tem trenutku je to prihodnost. Ponavljam, v glavi imam Koper Primorsko.
1