Projekt EP 2013 še vedno nadvse aktualen

Ideja o organizaciji evropskega prvenstva sicer še zdaleč ni nova, oživela pa je po neuspešni kandidaturi za svetovno prvenstvo 2010 (skupaj s Srbijo, Hrvaško in BiH), sicer povsem ločeni zgodbi, ter predvsem ob napovedani gradnji večnamenske športne dvorane v ljubljanskih Stožicah. Na napovedano kandidaturo za EP 2013 so po krajšem medijskem zatišju nedavno znova javno "opozorili" Hrvati, a le s povsem neuradno pobudo za skupno kandidaturo. Kakšno pa je trenutno dejansko stanje okrog boja za vlogo gostitelja srečanja najboljših evropskih reprezentanc? "Izvršni odbor KZS je potrdil pobudo. O ideji smo se pogovarjali tudi z župani štirih mest, ki bi gostila skupinske dele in nato še sklepne boje, ter naleteli na odobravanje. Seveda pa je za takšne projekte nujno tudi soglasje Vlade RS, zato o uradni kandidaturi še ne moremo govoriti. Tudi uradnega razpisa zaenkrat še ni. Ko ga bo Fiba Europe objavila, se bomo povsem uradno obrnili tudi na vladne predstavnike," odgovarja generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Iztok Rems, sicer tudi prvi mož projekta "Eurobasket 2013".

Ni skrivnost, da trenutna športna infrastruktura pri nas ne omogoča organizacije tako velikega tekmovanja, a bi bila slika ob napovedani dvorani v Ljubljani že kaj kmalu precej drugačna. Z dvorano v Stožicah bi namreč prestolnica dobila objekt za zaključni del prvenstva, ki mora po uradnih razpisnih pogojih sprejeti vsaj 12.000 gledalcev, medtem ko pa bi prvi oziroma skupinski del prvenstva gostile celjska dvorana Zlatorog, ledna dvorana Tivoli v Ljubljani, koprska Bonifika in mariborski Tabor. Medtem ko sta kapaciteti prvih dveh že povsem ustrezni, pa bi ob obali in v štajerski prestolnici morali poskrbeti za posodobitev in povečanje števila sedežev na zahtevanih 5.000. "Ocenjujem, da bi pri obnovitvi dvoran našli skupni jezik z obema občinama. Navsezadnje gre za dolgoročno naložbo, ki ni omejena zgolj na košarko. Že vse od začetka sem zagovornik širokega pogleda," pravi Rems, ki se je s sodelavci na zvezi že nadvse resno lotil zahtevnega projekta. Slednji bi po trenutnih ocenah stal približno 8 milijonov evrov, v kar pa seveda niso vključeni stroški posodobitve dvoran. Sodeč po trenutnih predpisih, ki pa se lahko ob novem razpisu nekoliko spremenijo, bi morala zveza v prvi fazi nameniti 10 tisoč evrov nepovratnih sredstev kot finančno garancijo. Ob podpisu pogodbe o organizacije je treba nakazati pol milijona povratnih sredstev, pol leta ped prvenstvom pa sledi še najzajetnejše nakazilo – 3 milijone evrov nepovratnih sredstev, pri čemer pa so vse močnejši indici, da bi se omenjenem znesku pridružil še dodaten milijon. "Strošek države bi bil pravzaprav omejen le na omenjene tri ali štiri milijone. Opozoril pa bi, da smo opravili simulacijo, ki kaže, da bi se velik del sredstev prek DDV-ja vrnil v državno blagajno," meni Rems in dodaja, da načrt izključuje kakršnokoli možnost primanjkljaja. "Podobno je bilo že pri prvenstvih nižjih kategorij. Tudi tokrat ne bi zavihali rokavov, če ne bi na koncu videli pozitivnih številk," opozarja nekdanji sodnik.

Protikandidati Rusija, Francija …

Idejni očetje "operacije EP 2013" so se o vsem skupaj že pogovarjali s predstavniki prejšnje oblasti, medtem ko pa bodo na vladna vrata znova potrkali, ko bodo znani razpisni pogoji za kandidaturo. Evropski del Mednarodne košarkarske zveze naj bi uraden lov na vlogo gostitelja razpisala še v tem letu, odločitev pa bo po obiskih evaluacijske komisije padla v drugi polovici leta 2010. Še krepko pred tem bo znano tudi, komu bo FIBA namenila svetovno prvenstvo 2014, za katerega se potegujejo Kitajska, Španija in Italija. Slednji dve se bosta ob neuspehu bržkone podali v boj za EP 2013, med ostalimi (neuradnimi) kandidati pa se omenjajo še Rusija, Francija in v zadnjem obdobju še Hrvaška. In na kakšne odzive je v evropskih košarkarskih krogih naletela slovenska ideja? "Res je, da smo majhna organizacija, a KZS je v košarkarskih krogih zelo cenjena. Vsi projekti, ki smo jih izpeljali, so prejeli zelo visoko oceno. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da imata le dva kampa certifikat Fiba Europe. Prvi je v Grčiji, drugi pri nas. Naša dejavnost ni ostala neopažena. Želimo biti enakovreden partner. Nikoli nisem priznaval delitev na velike in majhne, temveč le na dobre in slabe," odgovarja Rems.

Na recesijo dobro pripravljeni, toda …

Elementa, ki v tem trenutku nista najbolj v prid smelim idejam KZS, sta nedvomno javne razprtije okrog univerzijade v Mariboru in pa seveda vsesplošna gospodarska kriza. A na slednjo so pri krovni košarkarski organizaciji, ki po spremembah v zadnjem obdobju vsekakor stoji na čvrstih temeljih, po besedah generalnega sekretarja dobro pripravljeni. "Recesija se nedvomno pozna tudi v športu. Zato se moramo kakovostno prilagoditi. Lahko zagotovim, da pri KZS skrbno pazimo na vse odhodke in se držimo pravila, da trošimo le sredstva, ki so na voljo. IO je potrdil finančni program, ki ne glede na recesijo preprečuje padec v rdeče številke. Žal pa bodo programi nekoliko skrčeni. A drugače ne gre," zatrjuje Rems.