Luka Dončić
Ponedeljek, 15. 9. 2025, 4.00
3 tedne
Od Žirov do Bukarešte in New Yorka: sestri Ana in Zala, ki pišeta svojo športno zgodbo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Sestri Ana in Zala Mali imata za seboj nepozabno poletje.
Pozornost ljubiteljev košarke je bila v zadnjih dneh usmerjena v evropsko prvenstvo, kjer so se slovenski košarkarji z nadserijskim Luko Dončićem na čelu prebili do četrtfinala, Nemci pa do naslova evropskih prvakov. Medtem ko je navijala vsa Slovenija, sta dogajanje z zanimanjem spremljali tudi sestri Zala in Ana Mali. Čeprav sta še vedno mladinki, vsaka zase že piše svojo edinstveno košarkarsko zgodbo. Obe izstopata po talentu, predanosti in želji po uspehu, ob tem pa ostajata povezani tako na igrišču kot izven njega. V pogovoru za Sportal sta razkrili, kaj ena pri drugi najbolj cenita, kateri trenutki letošnjega poletja sta jima najbolj ostali v spominu in kako si predstavljata svojo športno prihodnost.
Mlajša, 16-letna Zala Mali je avgusta z reprezentanco osvojila srebrno odličje na EP do 16 let v Romuniji in jo prihodnje leto čaka svetovno prvenstvo, 18-letna Ana pa je julija v Londonu najprej pometla s konkurenco na evropskem mladinskem turnirju v igri ena na ena The One, potem pa avgusta uspešno nastopala še na zaključnem svetovnem turnirju v New Yorku, kjer se je poslovila tik pred četrtfinalom.
VIDEO: Kaj si bosta sestri Zala in Ana Mali najbolj zapomnili od letošnjega poletja?
Sestri prihajata iz Žirov, sta članici košarkarskega kolektiva Domel Škofja Loka in obe srednješolki.
Zala je dijakinja Klasične škofijske gimnazije v Ljubljani, Ana pa obiskuje zadnji letnik Gimnazije Škofja Loka, kar pomeni, da jo letos čaka še matura, še prej pa si želi opraviti vozniški izpit, ki ji bo olajšal vsakodnevno prevažanje na treninge v športno dvorano na Trati pri Škofji Loki.
Sestri prihajata iz Žirov, obe sta članici Košarkarskega kluba Domel Škofja Loka in obe srednješolki.
Nepozabno košarkarsko poletje
Za obema je nepozabno poletje. Zala je konec julija z reprezentanco do 16 let nastopila na Festivalu olimpijske mladine (Ofem) v Skopju, kjer so mlade košarkarice osvojile peto mesto, nato pa avgusta z borbeno in nepopustljivo predstavo z reprezentančnimi kolegicami pod okriljem selektorja Roberta Stojkovića osvojila srebrno kolajno na evropskem prvenstvu do 16 let, dekleta pa so si zagotovila tudi udeležbo na naslednjem svetovnem prvenstvu.
Zala Mali je z reprezentanco do 16 let na EP v Romuniji osvojila srebrno odličje, že uvrstitev v četrtfinale pa je dekletom prinesla vstopnico za svetovno prvenstvo.
"Že na Ofemu v Skopju smo prikazale zelo dobro igro in ta ritem prenesle na evropsko prvenstvo. Res je, da smo imele na začetku nekaj nihanj, da nam ni vselej steklo, a na ključnih tekmah, kjer se je odločalo o obstanku, smo bile stoodstotno motivirane. Vsako točko smo proslavile, osebno pa mi največ pomeni zmaga v četrtfinalu proti Srbiji (68:51), ki nam je prinesla tudi uvrstitev na svetovno prvenstvo. Po koncu tekme smo se od veselja kar vrgle po tleh," se spominja 184,5 centimetra visoka Zala, ki jo bolj kot sam rezultat osrečuje nekaj drugega.
"Še pomembnejše pa je to, da smo s puncami postale res dobre prijateljice. To prijateljstvo nam vsem ogromno pomeni. Pravzaprav je bil najtežji trenutek prvenstva tisti, ko smo se morale posloviti in oditi domov."
VIDEO: Kaj najbolj cenita ena pri drugi?
Tudi za Ano je bilo to poletje eno najlepših doslej. "Najbolj si bom zapomnila energijo, ki jo je bilo čutiti na turnirju, in igralce, pri katerih res začutiš, da imajo radi košarko in zanjo živijo," opaža 18-letna Žirovka, ki si je pred dvema letoma poškodovala križno vez in bila zaradi tega kar leto dni oddaljena od košarkarskega parketa.
Ana Mali si bo z letošnjega evropskega in svetovnega turnirja v košarki ena na ena (The One) v Londonu in New Yorku najbolj zapomnila energijo, ki jo je bilo čutiti na turnirju, in igralce, pri katerih takoj začutiš, da za košarko živijo.
A čeprav je bila poškodba zahtevna in dolgotrajna, v procesu rehabilitacije nikoli ni čutila osamljenosti. "Ves čas sem imela ogromno podpore in nikoli ni bilo dvoma o tem, ali se bom vrnila. Bolj je šlo za vprašanje, kdaj se bom vrnila," se spominja 183 centimetrov visoka Ana, ki danes v košarki znova uživa z enako vnemo kot pred nesrečnim trenutkom.
Kljub mladosti se sestri Mali dobro zavedata, da košarka ni samo treniranje na parketu, ampak celovit način življenja. Da vrhunski šport zahteva pozornost na vseh področjih. Od fizične do mentalne priprave, tudi vnos hrane in tekočine je pomemben in lahko pomeni razliko med povprečjem in vrhunsko ravnjo.
"Zavedava se, da je treba biti pozoren na to, da pred treningom zaužiješ dovolj hrane in tekočine. Nimava nutricionista, a prej ali slej sam ugotoviš, kaj ti ustreza in kaj ne. Športniki moramo poskrbeti, da zaužijemo dovolj hrane, sicer nimaš energije za karkoli," opozarja Ana.
- Motnje hranjenja v športu: Tema, o kateri se nihče ne želi pogovarjati, a ker obstaja, se moramo
Kljub mladosti se zavedata, da košarka ni samo treniranje na parketu, ampak celovit način življenja.
Obe se soočata tudi z vsakdanjim izzivom usklajevanja šolskih in športnih obveznosti. Ana obiskuje zadnji letnik športnega oddelka Gimnazije Škofja Loka, Zala pa je dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, med tednom pa živi v dijaškem domu.
"Zavedava se, da morava vse obveznosti opraviti, a se da dogovoriti glede terminov," pravi Ana. Zala priznava, da kombiniranje ni vedno enostavno, še posebej bo to velik zalogaj v prihodnjem letu, ko jo z reprezentanco čaka svetovno prvenstvo do 16 let, pred tem pa še dolge priprave, ki terjajo svoj čas in energijo.
Za konec pogovora smo se s sestrama ozrli tudi v prihodnost. Obe si želita nekoč okusiti življenje v tujini. "Včasih sem bolj razmišljala o akademskih vodah, zdaj pa se želim prepustiti toku in bomo videli, kam me bo odneslo. Na vrhu mojih želja je študij v tujini. Če mi uspe s košarko dobiti štipendijo, še toliko bolje," pravi Zala.
Kako sestri Mali vidita svojo prihodnost?
Tudi Ana gleda v prihodnost s podobnimi ambicijami kot mlajša sestra. Opaža, da se vse več slovenskih košarkaric odloča za študij v Združenih državah Amerike. "Letos se je številka kar povečala. Mislim, da so dekleta spoznala, da ta možnost obstaja, in kar nekaj jih je izbralo pot na college. Tudi sama si želim s košarko v tujino," pravi 18-letnica, ki jo je odločnost ob poškodbi karakterno le še utrdila.
Preberite še:
