Milič: Bili smo 'zabavljači'

Reprezentančni vzpon je slovenska košarkarska reprezentanca začela v Beogradu leta 2005 na EP, potem ko se je prvič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo, tam pa se potem zaustavila v osmini finala, v katerem je bila boljša Turčija, ki bo letos gostiteljica prestižnega tekmovanja. Čeprav so od tega trenutka minila štiri leta, se Marko Milič še vedno zelo dobro spominja vseh reprezentančnih akcij: "Evforija se je začela že na evropskem prvenstvu v Beogradu, kjer smo se prvič kvalificirali na SP. Mogoče smo bili kanček razočarani nad EP, ker smo izgubili proti Nemcem, čeprav je zanjo igral Nowitzki, saj smo bili po prikazanih igrah favoriti. Za svetovno prvenstvo smo delali strašno zagnano in šli na Japonsko entuziastično. Glede na to, da smo bili prvič na takem tekmovanju, smo naredili tudi nekaj neumnosti. Velikokrat srce in želja nista dovolj za uspeh. V osmini finala smo dobili premagljive Turke. Vse je bilo pripravljeno, da se prebijemo naprej in naredimo vrhunski rezultat. Pred koncem smo še vodili, a nato popustili. Imam pa lepe spomine na tisto reprezentančno generacijo. Počasi smo dvigali kredibilnost, pa čeprav nismo osvojili medalje. Postajali smo resna ekipa, svetovno prvenstvo pa je bilo takrat pika na i."

"Japonci so nas čudno gledali"

Za "Milkota", ki bo letos še drugo sezono igral za Cremono, je značilno, da ima v rokavu vedno ogromno anekdot, tiste prave s SP na Japonskem pa je privarčeval za kakšne druge čase: "Japonci so nas na prvenstvu čudno gledali, še posebej Rašota, ker je bil tako visok. Mene še najmanj. Že jaz sem bil pol metra večji od njih, pa sem bil med manjšimi v reprezentanci. Bilo je veliko internih norčij. Bili smo 'zabavljači'. Ali (Aleš Pipan, op.p.) je bil resen trener, asistenta pa sta skrbela za atmosfero. Pipan je verjetno bolj stavil, da se ustvari vzdušje, kar je v Beogradu funkcioniralo."

Je pa nekdanji kapetan reprezentance in Olimpije potegnil vzporednice med evropskim in svetovnim prvenstvom in glede kakovosti nekoliko več kredibilnosti, če gledamo v celoti, namenil prvenstvu Stare celine: "Na evropskem prvenstvu poznaš vse reprezentance - od igralcev do sodnikov. Na SP je dosti neznank. Nekaj reprezentanc je močnejših, kot sta ZDA in Argentina, imaš pa tudi 'outsiderje', ker mora priti z določenega kontinenta toliko ekip. Je res, da je svetovno prvenstvo bolj prestižno, vendar bi se, če bi moral ocenjevati, katero je bolj kakovostno, odločil za evropsko."

Škoda mu je Bena Udriha

Kljub temu, da ni več v izbrani vrsti, zavzeto spremlja slovenske nastope ter tudi igralce v ligah. Nekoliko mu je žal, da v Turčiji ne bo Bena Udriha, ki je odšel že po prvem tednu baznih priprav na Rogli. "Igralci so odlični, ne glede na to, da nekaterih odličnih posameznikov ni v ekipi. Pred dvema letoma so se vsi križali, ko je Rašo nehal igrati in je bil Smodiš poškodovan, nato pa je Erazem Lorbek skoraj postal MVP prvenstva. Čeprav smo majhni, imamo takšen bazen igralcev, da lahko vedno sestavimo odlično ekipo. Res mi je žal Bena udriha. Čez sezono sem spremljal igralce, kako igrajo. Za njega in Dragića bi rekel, da sta imela 'živalsko' sezono. Imela sta status in sta veliko igrala. Bila sta psihično samozavestna. Mislil sem, da bosta s to energijo in improvizacijo v ključnih momentih reševala Slovenijo. Podoben primer je pri Špancih Navarro. Na koncu se da njemu žoga, nato pa on s košem ali podajo vse uredi. Oba naša imata tudi ekstra dimenzijo. Škoda, da ga ni. Nisem v reprezentanci, da bi lahko ocenjeval in se zato tudi ne postavljam na eno na drugo stran. Vendar mi ga je škoda. Pod košem se je vrnil 'odpisani' Brezec. Vidi se, da je imel kondicijske priprave z osebnim trenerjem in da je fizično bolje pripravljen kot v zadnjih petih letih. Za branilsko linijo pa pravim, da je že sedaj ena najmočnejših, z Benom pa bi bila zame najmočnejša. Je pa zelo težko napovedovati uvrstitev Slovenije na SP, zato bi se izognil temu. Želim pa fantom in strokovnemu štabu vse dobro v Turčiji."