Pretepač na parketu, ki naj bi umrl kot plačanec v Ugandi

Sportal Skrivnost izgubljene žoge, s katero je Wilt dosegel sto točk

Kdo je bil John Brisker

John Brisker, rojen leta 1947 v Detroitu (kot najstnik je delal v avtomobilski pralnici in kot hišnik), je profesionalno košarkarsko kariero leta 1969 začel v ekipi Pittsburgh Pipers, nato imenovani Pittsburgh Condors. Gre za klub, ki je bil leta 1968 prvi prvak lige ABA. Ta je kot konkurenca ligi NBA obstajala do leta 1976, ko je prišlo do združitve oziroma so štirje klubi vstopili v NBA. Študentsko košarko je igral na Univerzi Toledo (najprej tudi ameriški nogomet na položaju lovilca), a so ga vrgli iz ekipe, ker je napadel trenerja. In zato tudi ostal brez lige NBA, čeprav so ga Philadelphia 76ers izbrali na naboru 1969.

Skoraj dva metra visoki in 95 kilogramov težki košarkar, ki je igral na položaju dve ali tri, a je pravzaprav bolj spominjal na boksarja, je po treh sezonah v ABA vendarle dobil priložnost v NBA. Postal je član zdaj nekdanje ekipe Seattle SuperSonics. V ligi ABA je imel povprečje 26,1 točke na tekmo, dvakrat je bil izbran tudi za tekmo vseh zvezd tega tekmovanja. V treh sezonah v NBA ni imel tako pomembne vloge, za Seattle je dosegal po 11,9 točke na tekmo.

Težkokategornik lige ABA

Kljub velikemu košarkarskemu talentu pa so si ga javnost in soigralci bolj zapomnili po agresivnem obnašanju, lahko bi celo rekli, da je bil "gangster pod košarkarskimi obroči". Na treninge je hodil s pištolo v torbi, za nogavico pa je imel pogosto nož. "Bil je izvrsten košarkar, a če si mu rekel kaj napačnega, si imel občutek, da bo segel v torbo, izvlekel pištolo in te ustrelil," je nekoč dejal njegov soigralec v Pittsburghu Charlie Williams. In vsaj enkrat se je to res zgodilo. Med tekmami pa se je s pestmi znal lotiti tako nasprotnikov (če so ga skušali ustaviti z osebno napako) kot lastnih soigralcev. Zato so ga imenovali "težkokategornik lige ABA".

Na tekmi z Denver Rockets leta 1971 je bil izključen, potem ko je s komolcem udaril Arta Beckerja. Ni in ni se mogel pomiriti, še trikrat se je vrnil na parket, da bi poračunal z Beckerjem. Na koncu so ga v slačilnico pospremili policisti. "Ko sem prvič igral proti Briskerju, se je obrnil proti meni in me kresnil po obrazu. Nič mu nisem storil. Želel me je samo prestrašiti," je za knjigo Terryja Pluta o ligi ABA dejal Billy Knight. Res je bil nagle jeze: leta 1971 je bil aretiran, ko se je stepel pred stadionom v Pittsburghu, istega leta se je po tekmi finala bejzbolske lige MLB stepel s policisti (dva sta morala v bolnišnico).

"He was an excellent player, but say something wrong to the guy and you had this feeling he would reach into his bag, take out a gun and shoot you." - John Brisker's Condors Teammate Charlie Williams pic.twitter.com/QLZoohlXbB

— Hoop History (@H00PHISTORY) July 14, 2022

Sportal Kradel denar, nato zakuhal še zloglasno zabavo

Grozljiv pogled legendarnemu trenerju: "Mislil sem, da ga bo ubil"

"Tam se ga nasprotniki niso bali," je o njegovem igranju v ligi NBA dejal njegov soigralec iz Pittsburgha George Thompson. Zato je bila njegova statistika v močnejši ligi NBA precej slabša. Čeprav jim je komisar lige NBA odsvetoval, so SuperSonics leta 1972 z Briskerjem podpisali šestletno pogodbo za milijon ameriških dolarjev, kar je bil za tiste čase lep znesek. Njegov trener je bil tudi legendarni Bill Russell, a se nista razumela. Da bi ga vendarle umirili, mu je Russell za mentorja pripeljal samega Jima Browna, legendarnega igralca ameriškega nogometa. Postala sta prijatelja, skupaj igrala šah, a Brisker se vseeno ni umiril.

John Brisker. If you don't know, look him up. Never would want to tangle with John. pic.twitter.com/93QmFQxaSW

— Cactus Jack (@BaronVonRaschke) January 7, 2022

"Naredili so vse, da bi me zatrli," je v svoji tretji sezoni v Seattlu dejal v enem od intervjujev. Russell ga je nekajkrat poslal v nižjo, razvojno ligo (Eastern League), kjer je imel tekme z več kot 50 točkami, a tudi te legendarnega trenerja niso omehčale. Januarja 1975 je Brisker odigral svojo najboljšo tekmo v NBA, ko je dal Portland Trail Blazersom 28 točk. A tudi dan pozneje sta bila s trenerjem na bojni nogi. Soigralec Slick Watts je dejal, da je trenerja gledal z zastrašujočim pogledom in s stisnjenimi zobmi: "Mislil sem, da ga bo ubil. Imel je grozljiv pogled, kot da je pripravljen za napad. Vsi smo bili prestrašeni, a ni želel napasti nas, želel je trenerja."

Odigral je samo še osem tekem, na zadnji 14. februarja 1975 je dal sedem točk v 14 minutah. Oktobra je sicer prišel na začetek priprav, saj je imel še triletno pogodbo s Seattlom, a ni treniral. Po treningu je Russell na vprašanje, ali bo Brisker dobil dres, kratko odgovoril: "Ne". Pa je bil zares nadarjen. In tako se je, po vsega treh sezonah v NBA, njegova košarkarska kariera končala. "John je bil LeBron James z veliko jeze," ga je desetletja pozneje za Seattle Times opisal nekdanji soigralec Spencer Haywood.

.@SpencerHaywood shares his memories of John Brisker with @matt_winer on #BeyondThePaint... pic.twitter.com/M8zO8Jm4tK

— NBA TV (@NBATV) April 15, 2017

Aprila 1978 izginil, odšel naj bi v Ugando

Idi Amin Foto: Guliverimage Pa je postal poslovnež. A ne posebej uspešen. V Seattlu je odprl več restavracij, a je kmalu zapadel v velike dolgove. Denar si je začel izposojati na črnem trgu. Tako ga je začela preiskovati policija. Obenem je bil glasen zagovornik pravic temnopoltih oziroma je poudarjal, da bi moral vsak Afroameričan poiskati svoje korenine. In tako je v obdobju, ko se je skrival tako pred policijo kot zločinci, od katerih si je izposojal denar, odšel v Afriko. Z izgovorom, da bi našel svoje korenine in nove poslovne priložnosti. Zgodbe, ki so sledile, so bile senzacionalistične, že skoraj nore. Odšel naj bi v Ugando, govorilo se je celo, da je kot plačanec delal za Idija Amina Dado. Ta je bil vojaški diktator in predsednik Ugande med letoma 1971 in 1979.

Kaj se je z njim zares dogajalo, ko je zapustil ZDA (tri leta po koncu kariere v NBA), še danes ostaja skrivnost. Jasno je samo, da je zapustil ženo z majhnih otrokom, otroka, ki ga je imel z drugo žensko, ter prišel na afriško celino (v Monrovio v Liberijo) in enemu od bratov poslal pismo, v katerem je bila njegova fotografija (ko je jahal konja) in kratko sporočilo: "Imam denar, bom potoval." Zadnjič se je oglasil ženski, s katero je imel otroka, 11. aprila 1978. Nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Tudi njegova žena Michele je policiji pozneje povedala, da je ZDA zapustil s precej denarja, da bi pobegnil težavam, v katerih se je znašel. 

Ni dokaza, da je res bil v Ugandi in spoznal diktatorja

Leto pozneje so se pojavile govorice, da je Brisker umrl. Te so prišle tudi do njegove takrat že nekdanje žene, a jim ta ni verjela. Izginotje je začela preiskovati tudi ameriška obveščevalna služba CIA. Ko so agenti konec leta 1978 in na začetku leta 1979 prišli v Kampalo, torej ob koncu Aminove diktature, so bili dokumenti o delovanju enega najbolj krutih despotov v moderni zgodovini že uničeni. Tako niso našli nobenih dokazov, ali je res sodeloval z Aminom ali morda z uporniki. V 70. letih so v Ugandi umrli tisoči. 

Ameriška agencija Associated Press je leta 1980 pisala, da je bil Brisker ustreljen v Afriki. Njegov brat Ralph jim je povedal, da je John kupil zemljo v Nigeriji in ne v Ugandi, a da ga sam ni videl od leta 1976. Njegova mama ga takrat ni videla že tri leta, Michele pa je leta 1977 vložila zahtevo za ločitev. Obtožila ga je zlorabe. "Metal me je ob steno in na posteljo." Na levo uho je zato oglušela.

Pred leti so za Seattle Times njegovi soigralci iz SuperSonicsov delili teorije, o katerih se je konec 80. največ govorilo. "Sam sem se vedno spraševal, kaj se mu je zgodilo. Govorili so, da se je vpletel v državni udar v Ugandi," je dejal Haywood. Tom Bursleson pa: "Šel je v Ugando in bil plačanec. Boril se je. Njegova žena je šla z njim in ujeli so ju možje Idija Amina. Idi Amin mu je pripravil pogostitev." To urbano legendo je nadaljeval Watts: "Posedli so ga z enim od tamkajšnjih kraljev in so se sprli. Tam pa kralja ne smeš kar tako užaliti. In je imel Brisker enega od svojih 'grrrr' trenutkov. Prišlo je do streljanja. Tako vsaj pravi legenda."

Leta 1985 so ga razglasili za mrtvega

Sedem let po izginotju, 29. maja 1985, so ga v Washingtonu razglasili za mrtvega, pa čeprav niso imeli ne trupla ne dokaza, da je zares umrl. Da so lahko razdelili njegovo zapuščino (hišo in 29 tisoč dolarjev na bančnem računu). Pa čeprav je v začetku 80. let takratni tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva dejal, da nimajo niti dokaza, da je res odšel v Afriko. "Ko razmišljam o svoji karieri, o igralcih, se sprašujem, ali je John še živ," je za Seattle Times še povedal Watts. Če je še živ, ima danes 76 let.

Sportal Ko je Schumacher poskušal obračunati kar s pestmi