Dvakrat prišel na Sagadinovo željo, a so ga dvakrat speljali na led

Sandi Čebular je v letošnji sezoni prvi strelec košarkarskega državnega prvenstva. Ta naziv mu je dobro poznan, saj je bil že dvakrat najboljši strelec lige. Na tekmo kot edini v ligi presega 20 točk na tekmo, njegovi Rogaški pa za zdaj dobro kaže na poti k izpolnitvi ciljev, zastavljenih pred sezono.

"S klubom smo tam, kjer si želimo biti. Cilj je seveda liga za prvaka, uvrstitev v polfinale pa bi bila super. Zdaj smo dobili še veliko okrepitev z Draženom Bubničem. Seveda sem zadovoljen tudi s svojimi igrami, upam, da bom tako tudi nadaljeval. Poleti sem se v primerjavi s prejšnjimi leti zelo dobro individualno pripravljal in seveda se to pozna pri mojih predstavah," recept za odlične predstave, v letošnji sezoni je presegel tudi mejo 30 točk na eni tekmi, vidi Čebular.

V svoji karieri se je dvakrat preizkusil tudi v tujini, obakrat pa je igral na Iberskem polotoku, v drugi španski ligi, ki je po njegovem mnenju močnejša od slovenske.

"Za drugo špansko ligo bi, takrat ko sem igral tam, rekel, da je močnejša od slovenske lige in nekoliko slabša od lige ABA. Organiziranost lige je boljša, tudi dvorane so zelo polne. Tujci so bolj kakovostni, igra pa se tudi povsem druga košarka, hitrejša in atraktivnejša od slovenske. S taktičnega vidika pa mislim, da smo v prednosti," o primerjavi s Španci pravi 28-letni branilec, ki je v svoji karieri oblekel drese sedmih različnih moštev.

”V letošnji sezoni je v domačem prvenstvu kar nekaj veteranov, ki so igrali v tujini in v evropskih klubih, tako da znajo igrati, zato liga vsekakor ni tako slaba, kot jo želijo nekateri prikazati. Je pa težava, da je slabo medijsko pokrita. Če te ni v Krki ali v Olimpiji ali če ne prideš v polfinale državnega prvenstva, te nihče ne opazi oziroma te ocenjujejo le po eni ali dveh tekmah. Vsi govorijo, da slovenska liga ne pomeni nič, da lahko vsak da 20 točk," pravi o podcenjevanju slovenskega prvenstva, v katerem po 14 krogih še brez poraza vodi šentjurski Tajfun.

V Olimpijo kot perspektiven mladenič, a…

Prav iz letošnjega hita domačega prvenstva se je Čebular pred osmimi leti, pri 21 letih, preselil v Olimpijo kot takratni prvi strelec domačega prvenstva.

"Želje in pričakovanja so bili seveda najvišji. Kot mlad, perspektiven slovenski košarkar sem sanjal, da bi zaigral za takrat evroligaško Olimpijo. Pred sezono sem podpisal pogodbo, ko je bil trener še Zmago Sagadin, vendar je nato še pred sezono prišel Tomo Mahorič. Zame je bil to kar velik preskok, saj sem iz slovenskega prvenstva prišel v evroligo. Bilo je zelo težko. Bil sem pravzaprav šesti igralec na položaju branilca, ob tem pa je imel klub še veliko težav z denarnimi sredstvi," se spominja začetkov pri takratnem ljubljanskem evroligašu, tega je želel zaradi pomanjkanja minut na parketu že decembra istega leta zapustiti, a mu niso dovolili.

"Pri Slovanu je bil takrat trener Aleš Pipan, igrali v so v ligi ABA. Bil sem na sestanku z Mahoričem, zagotovil mi je, da imam tam najboljše pogoje za delo, da bom najbolj napredoval, da je Olimpija najboljši slovenski klub, sam pa sem želel predvsem minute na parketu. Na začetku sezone nisem bil niti v ekipi, klub pa me ni želel spustiti, saj sem imel dolgoročno, triletno pogodbo," o dogodkih iz turbulentne sezone 2006/07, ko je sredi sezone na Olimpijino klop sedel Gašper Okorn, ki mu je namenil več priložnosti za igro, pravi Čebular.

Prvi odhod v Španijo

Čeprav je imel Čebular z zmaji sklenjeno triletno pogodbo, se je pred sezono 2007/08 poslovil od Ljubljane in se prvič preizkusil v tujini.

”Po sezoni je Olimpijo prevzel Memi Bečirović, takrat je v klub prišel tudi direktor Janez Rajgelj. Z novim trenerjem sem govoril, v kakšni vlogi me vidi, dejal sem mu, da ne želim presedeti še ene sezone, in smo se razšli," o zadnjem sestanku v dvorani Tivoli pravi Čebular, ki je svojo pot nadaljeval pri španskem drugoligašu Rosali, kamor je vskočil namesto poškodovanega Brada Olesona, zdajšnjega igralca Barcelone, in v dveh mesecih prepričal vodstvo, da je z njim sklenilo triletno sodelovanje, a je klub zapustil po drugi sezoni.

"V drugi sezoni sem igral slabše, izgubili smo nekaj tekem na začetku in klub je začel podpisovati pogodbe z Američani. Igral sem vse manj, po koncu sezone pa je klub tudi propadel," se prvega odhoda na tuje spomni 196 centimetrov visoki Čebular, ki je kljub propadu kluba dobil izplačane vse obveznosti.

”V Španiji ti zveza krije hrbet in ti izplača pogodbo, če je ne more klub. Takrat je bila njihova druga liga na veliko višji ravni, kot je zdaj, tudi vložki so bili ogromni. Najboljši posamezniki so imeli tudi po 20 tisoč evrov mesečne plače. Pri Rosalii sem imel na primer trikrat višjo plačo kot pri Olimpiji, pa sem igral v drugi španski ligi," pravi in dodaja, da mu tudi prijatelji iz Španije razlagajo, da so se moči premešale.

Grenka izkušnja v Slovanu

Poleti 2010 je bil po vnovični vrnitvi v domači Šentjur, kjer je bil sezono pred tem prvi strelec lige, v čakanju ponudbe iz tujine, na koncu pa je sprejel povabilo Gašperja Okorna, trenerja, ki mu je pri Olimpiji namenil večjo priložnost, in odšel v Slovan.

"Sklenil sem odprto pogodbo, ki bi mi omogočila odhod ob ponudbi iz tujine," se spominja začetka, nato pa si je decembra težje poškodoval kolenske vezi in končal sezono.

"Ravno sem se začel pogovarjati z ukrajinskim klubom, nato pa je prišla ta poškodba kolenskih vezi in vse je padlo v vodo. Tudi na Slovanu so pozabili name, vrgli so me iz stanovanja, tudi pogodbene obveznosti niso izpolnjevali," o grenki izkušnji na Kodeljevem pripoveduje Čebular. Po uspešni rehabilitaciji je znova dobil klic Zmaga Sagadina, ta je ravno takrat prevzel domžalski Helios.

Domžalski korak naprej, ki to ni bil

Čebularja so v Domžale pripeljali kot enega od nosilcev igre kluba, ki se je vrnil v ligo ABO, a korak naprej, ki si ga je tako želel storiti, mu ni uspel.

"Ne vem, kje naj začnem. Kaj takega se mi v karieri še ni zgodilo. Po poškodbi kolena sem bil odsoten šest mesecev, opravil sem dobro rehabilitacijo, saj sem vedel, kakšni treningi me čakajo. Sagadin je imel načrt, da bo dosegel rezultat, vendar smo imeli težek razpored in izgubili prvih nekaj tekem. Odločil se je, da bo v ospredje porinil mlajše igralce," se začetka sezone spominja Čebular, ki je v nadaljevanju dobila precej manj priložnosti kot na prvih tekmah.

”Normalno sem treniral, vendar nisem igral. Z njim (Sagadinom, op. p.) imaš vsak dan sestanek, vendar nikoli ni zadovoljen s tabo. Velikokrat sem se spraševal, zakaj je sploh podpisal pogodbo z mano. Pri Heliosu sem želel narediti ta korak naprej, ko sem končno dobil priložnost, da se dokažem v ligi ABA, in mi spet ni uspelo. Klubska politika si je obetala odškodnino od kakšnega mladega igralca in so jih rinili v ospredje," ima mnenje o tem, kaj se je takrat dogajalo v sezoni 2011/12, v kateri je v jadranski ligi igral še manj kot pri Olimpiji, vseeno pa so z njim v Domžalah želeli podaljšati pogodbo.

"Največja komedija je bila, ko mi je Sagadin po sezoni ponudil podaljšanje pogodbe. Mislil sem, da se šali. Dobro, da sem takrat dobil ponudbo iz Španije, ker sem imel dovolj Slovenije in tukajšnje košarke," je bil začuden nad ponudbo Domžalčanov.

Uspešna vrnitev na Iberski polotok

Po razočaranju, ko mu tudi v drugo ni uspelo pokazati vsega, kar zna v ligi ABA, je znova ugriznil v špansko ponudbo in okrepil Huesco, pri kateri je igral skupaj z Matejem Krušičem.

"Pri Huesci je bilo super. Vodil nas je Quimm Costa, najboljši trener v moji karieri. Igralo se je hitro, dobro smo trenirali, bil sem nosilec. Klub je prvič prišel v končnico druge lige, v mestu je bila velika evforija, navijači so množično hodili z nami na gostovanja. Med sezono sem imel ponudbo Lagune Aro, ki se je bojevala za obstanek v prvi španski ligi, vendar sem ponudbo zavrnil," o svoji najboljši sezoni na tujem, z nekaj manj kot 12 točkami na tekmo je bil drugi strelec kluba, pripoveduje Čebular, ki so se mu po sezoni odpirale nekatere možnosti tudi v španski ligi, vendar pogodbe ni podpisal.

”Po sezoni sem bil blizu dogovora z Manreso in Andoro, vendar se ni izšlo. Imel sem tudi še ponudbo Huesce, vendar so znižali proračun, in odločil sem se za vrnitev domov, saj je bila doma punca. Če je zaslužek ali priložnost ogromna, potem bi ostal, vendar nisem želel za vsako ceno vztrajati v tujini," o drugi in do zdaj zadnji preizkušnji v tujini pravi tudi nekdanji slovenski reprezentant Čebular, ki je z reprezentanco nastopil tudi na evropskem prvenstvu leta 2007, pozneje pa je bil tudi na pripravah pri Božidarju Maljkoviću za domače evropsko prvenstvo leta 2013, vendar ga niso izbrali med dvanajsterico. Ob morebitnem klicu iz tujine bi tehtno premislil, a se mu iz Rogaške nikakor ne mudi, še dodaja za konec.