Sreda, 13. 7. 2022, 4.00
2 leti, 4 mesece
Zaradi nevidnega sovražnika velik strah na Touru
Tour de France je megalomanski dogodek, ki je deležen ogromno pozornosti, pred televizijskimi zasloni ali na trasah, ob katerih se dobesedno tre ljubiteljev kolesarstva, radovednežev. Za številne kolesarje je to vrhunec sezone, tudi za naša šampiona Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. A kaj, ko lahko vse skupaj skazi zunanji sovražnik. Strah pred "zloglasnim" koronavirusom je v karavani prisoten na vsakem koraku. Tisti navijači, ki so prišli v alpski svet, kjer bodo v sredo in četrtek priča dvema spektakloma, se bolj malo ozirajo na neprijatelja, ki nam je zagrenil življenja od leta 2020. Na žalost pa jih lahko spet kolesarjem, nekaterim jih je že.
Francija živi za Tour de France in Francija je v zadnjih dneh meka zaljubljencev v kolesarski šport. Vse do 24. julija bo tako, ko bo cilj na Elizejskih poljanah, kjer bodo okronali novega, morda starega zmagovalca. Jasno, če bo Tadej Pogačar še tretjič zapored pokoril vse tekmece.
V alpskem delu je v teh dneh ogromno rekreativnih kolesarjev, ki se preizkušajo na klancih, po katerih bo šla v sredo in četrtek trasa Dirke po Franciji - na sporedu bosta dve spektakularni kraljevski etapi. Nekateri gledajo okolico, drugi svoje števce, kakšen čas jim kaže ob prihodu na vrh, da bodo imeli primerjavo s profesionalci. V okolici Alpe d'Hueza in najvišje točke letošnjega Toura Col du Galibierja je kolesarski vrvež. Na vsakem koraku se vidi, da je Tour vse bližje. Ljudje so že nekaj dni z avtodomi zasidrani na svojih položajih. Ti so namreč ključnega pomena na prelazih, zaključnih vzponih. Boljše mesto pomeni boljši pregled, ko se kolesarji mučijo z vožnjo navkreber.
Podatek, da so na četrtkovem zaključku na Alpe d'Huez že več dni parkirani avtodomi, je jasen znak, za kako veliko stvar gre pri dirki Tour de France. Nič drugače ni na Col du Galibier, ki ga bodo kolesarji prečkali dvakrat. Prvič danes, drugič v četrtek. Vsakič z druge strani.
Ogromno tujcev in Slovencev na alpskem delu Toura
Sam po sebi klanec ni težak, je pa dolg. In ko smo včeraj prikolesarili na vrh, se je zdelo, kot da smo v Sloveniji. Na Vršiču, recimo. Povsod je mogoče slišati slovenske glasove. A je ena razlika. Pri vzponu na Vršič iz Kranjske Gore lahko vidimo veliko električnih koles, medtem ko so tu zelo redka. V tem delu Alp so pravi, zagrizeni kolesarji, kolesarke - in nekatere zelo hitro vrtijo pedale! Jasno pa je, da jih vsak vrti toliko, kot mu najbolj ustreza in noge ter pljuča dopuščajo. Da bi občutil, kakšne napore preživljajo asi, ki jih sicer najbolj spremljajo prek televizijskih zaslonov.
Rumena kolesa so v alpskih mestih, skozi katera gre Tour de France.
Nič drugače ni pri spustu. Nekateri se imajo za bogove in se podajo v dolino "brez zavor", kot to počno profesionalni kolesarji. Razlika je le v tem, da ob njihovi vožnji na dirki ni udeležencev prometa, povrhu vsega pa jim nihče ne prikolesari nasproti. In spust bo danes tudi zelo pomemben. Prav s Col du Galibierja, ki je predzadnji gorski cilj pred zaključnim vzponom na Col du Granon. Se spomnite vožnje Primoža Rogliča leta 2017, ko je potegnil prav na ta prelaz, ob spustu pa je le še dodajal in bežal tekmecem, na koncu pa kot prvi Slovenec prišel do etapne zmage na dirki vseh dirk?
Napis na vzponu na Col du Galibier
In ob včerajšnjem rekreativnem spustu z Galibierja, ko so oči bolj pogledovale proti lepi okolici in ni bilo misli o norem divjanju navzdol, se je ob zmernem spuščanju ob cesti svetila tudi velika slika Tadeja Pogačarja na avtodomu znamke Carthago. Z nemško registracijo. Jasno, ustaviti se je bilo treba in pogledati, kdo se je pripeljal z njim v ta del Francije. In bili so starši Tadeja Pogačarja, Marjeta in Mirko. V krajši klepet smo se zapletli. "Ali se bosta ves Tour vozila z avtodomom naokoli," je bilo eno od vprašanj. "Ne veva, odvisno," sta odgovorila.
Covid-19 pomeni negotovost, ki lahko prekine pot do sanj
Nato je beseda nanesla na okužbe s koronavirusom, ki jih je v karavani vse več. Kaj v karavani, v ekipi njunega sina Tadeja Pogačarja, ki je bil sicer suveren na začetku Dirke po Franciji. Najprej je moral zaradi pozitivnega testa na koronavirus tritedensko francosko kolesarsko pentljo zapustiti Vegard Stake Laengen, ki je bil predviden za pomoč v ravninskih etapah. Pred torkovo etapo je karavano zapustil še veliki pomočnik v gorskih delih tras George Bennett. Povrhu vsega na Tour sploh ni prišel Matteo Trentin, ki je bil prav tako pozitiven, in je namesto njega vskočil Marc Hirschi. A zgodbe še ni konec. Pozitivna je tudi desna Tadejeva roka Rafal Majka. K sreči je pri Poljaku po zagotovilih zdravnikov kužnost nizka in ne pomeni nevarnosti za širjenje okužbe, zato lahko še naprej vrti pedale.
Pri Tadeju Pogačarju je največja skrbi v boju za rumeno majico covid-19.
Kljub vsemu pa v zraku vlada negotovost. Do konca Toura je vendarle še 11 tekmovalnih dni. In zgodi se lahko veliko, ne le na cesti. Najhuje bi bilo, da bi zunanji sovražnik, ki nam je grenil življenja zadnji dve leti, ponagajal kolesarjem pri pohodu do novih mejnikov.
Si predstavljate, da ste najboljši na dirki, nato pa morate domov zaradi okužbe z novim koronavirusom? Ali da ste prepričljivo vodilni v razvrstitvi zelene majice za najboljšega po točkah, kot je to izjemni Wout van Aert, in se vam čez noč prižge rdeča luč? Svet se kolesarjem podre.
Med ljubitelji kolesarja ni skrbi zaradi bolezni covid-19, zato pa je v karavani
Dodatno skrb predstavlja še velik porast okužb v Franciji. Kar 182 tisoč jih je bilo v torek. Če mislite, da se v Alpah zaradi boljšega zraka virus ne prenaša med ljudmi, ne bo držalo. In verjetno lahko tudi v tem delu Francije pričakujemo porast okužb. Ob prihodu v trgovino si na primer deležen nenavadnih pogledov, ko imaš na obrazu masko. Gneča v trgovinah je razumljivo nepopisna, saj si ljudje delajo zalogo za večdnevno bivakiranje na klancih. In tudi tam bo ob prihodu kolesarjev vladala ogromna gneča. Vendarle bodo navijači delali kolesarjem špalir. Ti imajo sicer poseben čar in naredijo kolesarske dirke še bolj spektakularne, imajo pa v teh časih tudi negativen predznak.
Zato pa je tu organizator tisti, ki skrbi, da "uradnih" stikov med karavano in zunanjim svetom ni, razen če se kdo na lastno pest odloči tvegati. A se verjetno vsi zavedajo, da zdaj ni čas za tovrstno početje, ampak za tveganje pri vožnji v klanec, pri pobegih, spustih …
Vse za zmago, slavo.
4