Primož Roglič
Jonas Vingegaard
Tadej Pogačar
Ponedeljek, 13. 10. 2025, 4.00
4 ure, 53 minut
Komentar
Tadej Pogačar in iskanje novega smisla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Tadej Pogačar zaprl novo veliko poglavje. Kaj prinaša naslednje, ki bo imelo na začetku napisano 2026?
O Tadeju Pogačarju je bilo že skoraj vse povedano. V sezoni 2025 je osvojil skoraj vse, kar se osvojiti da, in to z lahkotnostjo, ki jo imajo le redki športniki. Pet zaporednih zmag na Dirki po Lombardiji, prevlada na Touru, spomladanski spomeniki, blišč svetovnega in evropskega prvaka, napadi od daleč ... Vse to je zdaj del njegovega vsakdana, ki se bere kot enciklopedija sodobnega kolesarstva. A zdaj, ko je znova premočan za vse, se postavlja novo vprašanje: kaj Pogačarja sploh še žene naprej? Odgovorov je še vedno kar nekaj. Medtem ko Pogačar išče smisel v popolnosti, se njegov starejši rojak Primož Roglič pripravlja na nov cikel dokazovanja. Z bogatimi izkušnjami, železno voljo in vztrajnostjo še vedno skriva poglavja, ki jih želi napisati, čeprav mladi, tudi Slovenci, že trkajo na vrata.
Jonas ni več osrednje gonilo?
Na sobotni novinarski konferenci po osvojeni peti zaporedni Dirki po Lombardiji je številka ena svetovnega kolesarstva Tadej Pogačar dejal: "Visma | Lease a Bike nas je prisilila, da smo začeli analizirati do potankosti." To ni bila prazna fraza. Jonas Vingegaard in njegova ekipa so v zadnjih letih spremenili način, kako Pogačar in UAE Team Emirates razmišljajo.
Zlasti po dveh zaporednih zmagah nizozemske ekipe in danskega kolesarja v letih 2022 in 2023 na Dirki po Franciji. Sistem, ki je nekoč temeljil na instinktu, je postal znanstveno natančen – vse od treningov do tehnološkega napredka.
Toda občutek je, da Vingegaard zanj ni več glavno gonilo. Rivalstvo v zadnjih letih je doseglo točko spoštovanja. Jonas ga je izostril. Vsaj tako je videti. Pogačar se ozira naprej – proti novim izzivom, tudi novi, drugačni generaciji.
Remco Evenepoel: nov izziv
Najmočnejši simbol tega novega vala je Remco Evenepoel. Belgijec, ki bo leto 2026 začel novo poglavje v dresu ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe, je po značaju Pogačarjev antipod. Strogo osredotočen, natančen, zmagovalec po duši. To ga krasi. Tudi Remco razmišlja po principu "drugi je prvi poraženec". In to je tisto, kar Pogačarja zagotovo pritegne – ne tekmec, ki ga izzove s hitrostjo, temveč tisti, ki ga izzove z miselnostjo.
Remco Evenepoel in Tadej Pogačar imata vzajemno spoštovanje. Belgijec bo v novi ekipi Red Bull - BORA - hansgrohe naredil vse, da se približa slovenskemu šampionu.
In zdaj, ko se seli v vrste Red Bull - BORA - hansgrohe, kjer je podpora z znanstvenega vidika toliko večja kot pri dozdajšnjem delodajalcu Soudal Quick-Step, bo Pogačarja še toliko bolj gnalo naprej, da bo tudi sam s svojo ekipo stremel k novim dimenzijam.
Lov na popolnost
Ko nekdo zmaguje kot po tekočem traku kot Tadej Pogačar, je jasno, da so izzivi tisti, ki ženejo posameznika naprej. In kaj Pogija žene? Vse, kar mu še manjka, sta Pariz–Roubaix in Milano–Sanremo, zadnja manjkajoča koščka mozaika popolnosti med spomeniki. Prvič se je s peklom severa soočil letos in obljubil, da se vrne že naslednje leto. Milano–Sanremo pa za zdaj ostaja njegov trn v peti. Zato bo pomlad 2026 spet sezona, v kateri bo Tadej lovil tisto, česar še nima – zadnji neosvojeni prestižni trdnjavi.
Tu je tudi še Vuelta, ki pa vendarle pride na vrsto šele, ko se karte med sezono dodobra premešajo. Tisti zadnji kamenček v mozaiku pa so pri Pogačarju jasno olimpijske igre, na katere bo moral počakati do leta 2028. Še dobro, da so šele takrat, kar pomeni, da bo v tem času še naprej navduševal. In upajmo, da tudi na Dirki po Franciji leta 2029, ki se bo morda začela v Sloveniji.
Dva genija, ena miselnost: Pogačar in Dončić
Če se za hip preselimo v druge športe, lahko hitro najdemo vzporednico s košarkarskim genijem Luko Dončićem. Oba v sebi nosita nekaj več. Oba imata sposobnost prebiranja tekmecev, pregled nad dogodki, intuicijo in potezo, ki navdušuje športne romantike in predvsem mladino, ki se zgleduje po njima.
Tako Tadej Pogačar kot Luka Dončić imata potezo več. In oba sta zvezdnika v globalnih športih.
Eden z žogo v roki, drugi s kolesom pod telesom. Slovenija ima v Pogačarju in Dončiću dva velikana svetovnega športa, ki ne navdušujeta le z rezultati, temveč s svojim načinom dirkanja oziroma igranja. In to v dveh globalnih športih, kar daje njunemu dosežku še toliko večjo težo.
Roglič in nova hierarhija
Nekoliko drugačna zgodba čaka drugega slovenskega šampiona Primoža Rogliča. Izkušen, še vedno odličen, a v ekipi, ki se hitro spreminja. Pri Red Bull - BORA - hansgrohe bodo prihodnjo sezono poleg Evenepoela gradili tudi na Florianu Lipowitzu. Slednjega bodo razumljivo potiskali v ospredje. Zlasti zaradi trga, ki ga imajo zadaj, in v upanju, da v Nemčiji znova ustvarijo kolesarsko evforijo.
Zato bi bilo za Rogliča logično, da prihodnje leto znova napade Giro d’Italia. Dirko, ki mu po značaju ustreza. Tam bi imel svobodo, mir in realno možnost za napad na vrh. Letos je bil do padcev na odlični poti.
Bo Primož Roglič spet napadel rožnato majico?
Še pred svetovnim prvenstvom je bil na višinskih pripravah, kar pove dovolj o njegovi železni volji, trdem delu in profesionalnosti. Želji, da bi mu še kaj uspelo pri kmalu dopolnjenih 36 letih.
Zato lahko pričakujemo, da bo poskušal spisati še kakšno veliko poglavje tudi v letu 2026, pa čeprav na vrata trkajo tudi številni odlični mladi kolesarji, ki jih je vse več v karavani.
Ko trkajo nasledniki
Moštveni kolega Tadeja Pogačarja pri UAE Emirates, Mehičan Isaac Del Toro, stoji v prvi vrsti. Morda se še zdaj tolče po glavi zaradi zamujene priložnosti na letošnjem Giru, a lahko pričakujemo njegov nadaljnji vzpon.
Isaac Del Toro je bil letos streljaj od končnega zmagoslavja na Giru d'Italia.
Naslednji v vrsti je nadarjeni Paul Seixas (FDJ), ki je nase opozoril pri vsega 18 letih. A je nekako razumeti, da bo moral zamenjati okolje, če bo želel stopicati proti vrhu in morda v prihodnosti postati naslednik Bernarda Hinaulta, ki je kot zadnji Francoz osvojil Tour de France daljnega leta 1985. Ekipa FDJ namreč nima takšnega sofisticiranega okolja kot UAE Emirates, Red Bull - BORA - hansgrohe in še nekateri.
Zelo zanimiv kolesar je tudi Danec Albert Philipsen (Lidl-Trek), ki navdušuje v WorldTour seriji pri vsega 19 letih. Na dirki Tre Valli Varesine pretekli teden je zaostal denimo le za Pogačarjem.
Mladi Slovenec Jakob Omrzel opozarja nase. Naslednje leto bo nastopil v World Tour ekipi Bahrain Victorious.
Tudi naš Jakob Omrzel se bo premierno v celoti preizkusil v družbi najboljših, saj so se mu vrata pri Bahrain Victorious na široko odprla. In ker velja za nadarjenega ter ker je šef ekipe Slovenec Milan Eržen, lahko pričakujemo, da ga bodo potiskali v ospredje. Na Jakobu pa bo, da svojo priložnost do potankosti izkoristi.
V sodobnem kolesarstvu, kjer se v zadnjem obdobju generacije menjajo skoraj hitreje kot kolesa, Tadej Pogačar ostaja konstanta. Jonas Vingegaard mu je pomagal postati popoln, Remco Evenepoel ga bo izzival z novo energijo, mladi pa mu bodo dihali za ovratnik. A v resnici je Pogačarjev največji tekmec le eden – on sam. In za zdaj še vedno uživa, kar je v resnici tisto, kar slovenske ljubitelje kolesarstva najbolj pomirja.
