Sloveniji se bo odprla priložnost za deset novih olimpijskih medalj

Kaj sploh je velodrom, se morda nekateri sprašujete. To je objekt, na katerem se kolesarji peljejo po nagnjeni krožni progi. Veliko najboljših kolesarjev, ki spadajo v svetovno špico, je zraslo ravno na velodromu. Kolesarjem pomaga pri izboljšanju časa na kronometrih in snovanju taktike, povrhu vsega pa deset disciplin (moški in ženske) spada celo pod olimpijski program.

V Novem mestu so tovrsten objekt leta 1996 zgradili za potrebe mladinskega svetovnega prvenstva, a čakala ga je klavrna usoda. Propadajoči leseni pod so obnovili šele leta 2013.

"Kolesarski klub Adria Mobil je s svojim delom in entuziazmom zaslužen, da je velodrom zdržal do današnjega dneva, sicer ga ne bi nihče našel," pravi direktor kluba Bogdan Fink.

Leta 2017 kompleks pokrit s streho

Po 18 letih je Novo mesto postalo lastnik zemljišča in velodroma, po nekaj letih suše pa se zdaj končno premika na boljše. Za prihodnje leto je načrtovana modernizacija objekta (denar je že zagotovljen v mestnem proračunu), ki bo imel atletsko stezo, celoten kompleks pa bo pokrit tudi s streho. Slovenija bo tako pridobila deset novih kolesarskih disciplin olimpijskega programa in deset novih možnosti za napad na olimpijsko medaljo.

V sredo bo Jon Božič (Adria Mobil) podiral rekord v vožnji na eno uro. Trenutni lastnik rekorda je njegov trener Boštjan Mervar.

Že jutri pa bo v Češči vasi prav poseben dogodek, ki bo vplival na razvoj tovrstnih disciplin kolesarstva pri nas. Potekal bo namreč lov na rekord v najprestižnejši velodromski disciplini – vožnji na eno uro. Pod slovenski rekord je že 17 let podpisan trener Adrie Mobila Boštjan Mervar, ki je leta 1999 v eni uri prekolesaril 45,498 kilometra. Mervar meni, da bo v sredo njegova znamka padla, napadal pa jo bo njegov varovanec v klubu Jon Božič.

Lastnik svetovnega rekorda je Britanec Bradley Wiggins, ki je v eni uri prevozil kar 54,526 kilometra.

Najboljši italijanski kolesarji so že bili tukaj in bi spet bili

V preteklosti so v Novem mestu na pobudo Kolesarskega kluba Adria Mobil že vložili zahtevo za evropska sredstva in jih leta 2006 celo dobili, a takrat občina ni bila pripravljena na dokončen dogovor, potem ko naj bi bil zasebni investitor Imos pripravljen vložiti pet milijonov evrov. Dva milijona evrov, ki jih je občina dobila iz evropskih sredstev, so morali vrniti. Zdaj je v dolenjskem glavnem mestu le posijalo sonce.

Prihodnje leto naj bi bil torej velodrom pokrit, zrak v pokritem balonu pa bi pozimi ogrevali na največ deset stopinj Celzija.

V največjem slovenskem kolesarskem kolektivu so prepričani, da bo za uporabo velodroma vladalo veliko zanimanje tudi zunaj naših meja, posledično pa bo denar prihajal v domačo blagajno. Povrhu vsega ga bodo uporabljali še številni atleti, ki si prav tako želijo takšno dvorano za zimske mesece. "Prišli bi iz vseh krajev. Verjamem, da bi bili tukaj tudi Katarci, Bahrajnčani … V Sloveniji ne bi manjkalo niti Italijanov. Najboljši kolesarji z Apeninskega polotoka so vse do leta 2003/04 kolesarili tukaj. Imeli so idealne pogoje za delo, mir in primerno ozračje," je pred časom izpostavil Fink.