Obetavni Slovenec podpisal pogodbo, ki mu bo spremenila leto, morda celo življenje

Martin Lavrič, v letošnji sezoni član amaterske kolesarske ekipe Kranj, te dni upravičeno hodi nekaj centimetrov nad tlemi, če se pošalimo. Ljubljančan, ki bo 28. novembra dopolnil 20 let, je namreč zmagovalec druge sezone akademije Zwift, ki mu je prinesla podpis enoletne pogodbe z razvojno ekipo mlajših članov moštva Dimension Data (Dimension Data for Qhubeka).

Za cilj letošnje sezone si je zastavil nastop na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Innsbrucku. Ker ni bil izbral v reprezentanco, se je lotil preizkušenj v okviru akademije Zwift, ki je trajala od 6. avgusta do 1. oktobra. Lavrič je bil zaradi svojih predstav in izkušenj iz preteklih let izbran med polfinaliste in nato še med tri finaliste. Foto: Ana Kovač

Razočaranje zaradi svetovnega prvenstva

Na akademijo se je prijavil kmalu zatem, ko je izvedel, da ni načrtovan za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku.

"Svetovno prvenstvo je bil moj glavni cilj te sezone, zato sem bil nad odločitvijo precej razočaran. Za nameček sem kmalu zatem še zbolel. Pestile so me želodčne težave in visoka vročina. V samo tednu dni sem izgubil tri kilograme," se je ozrl v preteklost, iz katere je potegnil tudi svetlo plat. "Dobra plat vsega skupaj je bila, da sem po tistem, ko sem se lani zredil, zdaj pristal na idealni teži za vožnjo v klanec," se je pošalil Lavrič. Pripravljenosti, ki jo je gradil med sezono, ni hotel kar tako zapraviti, zato se je (tako kot lani, ko ni izpolnjeval pogojev, saj je tekmoval s kontinentalno ekipo) lotil akademije Zwift.

Foto: Ana Kovač

Želel si je samo trenažer

Sprva o zmagi sploh ni razmišljal. "Ne, sploh ne, želel sem si samo trenažer, ki so ga dobili vsi polfinalisti," se je razgovoril mladi kolesar, ki smo ga tri dni po prihodu iz Južne Afrike, kjer so ga razglasili za zmagovalca letošnje sezone akademije Zwift, obiskali na njegovem domu, na ljubljanski Ježici.

Lavrič med ogrevanjem na valjih v času letošnje dirke Po Sloveniji Foto: Vid Ponikvar

Priznal je, da so bile njegove prve predstave na valjih, ki so štele za natečaj, dokaj skromne, a so se konstantno izboljševale. Na koncu so ga, skupaj z izkušnjami na dirkah kontinentalnega ranga, ki si jih je že nabral v preteklosti, pripeljale med deseterico polfinalistov, nato pa tudi med najboljše tri. "Na koncu je odločalo vse, izkušnje in moč oz. vati," je prepričan.

Trije finalisti, poleg Lavriča, sta bila to še Novozelandec Alex West in Anglež Oliver Peckover, so svoje znanje, pripravljenost in željo dokazovali v Cape Townu v Južni Afriki, kjer so se pridružili ekipi Dimension Data. Družili so se tudi z legendarnim Markom Cavendishem, zmagovalcem 30 etap na Dirki po Franciji. "Dobro se spominja dirke Po Sloveniji, še posebej vzpona na Pavličevo sedlo," je povedal Lavrič. Foto: Zwift Južnoafriški teden, ki ga ne bo pozabil

In kako je minil teden dni v Južni Afriki, kjer se je trojica finalistov - poleg Lavriča sta se v finale uvrstila še Novozelandec Alex West in Anglež Oliver Peckover - pridružila ekipi Dimesion Data? Ta ima v svojih vrstah tudi slovitega Britanca Marka Cavendisha, olimpijskega in svetovnega prvaka ter zmagovalca 30 etap na Dirki po Franciji.

"Bilo je tako dobro, da ne morem niti opisati. Noro!" je odgovoril še vedno pod močnimi vtisi preteklega tedna.

"Neverjetno je, ko zajtrkuješ in kolesariš v družbi kolesarjev, kot sta Cavendish in Caleb Ewan, ki je bil kot predstavnik koles BMC, na katerih bodo kolesarji Dimension Date dirkali v prihodnji sezoni, prav tako prisoten v Cape Townu. Neverjetno! Veliko smeha, nepozabno!" je nizal vtise.

Zanimivo je, da so brez izjeme vsi, s katerimi je prišel v stik, poznali Slovenijo. Ga je pa presenetilo, ker so bolj poznali Mateja Mohoriča kot Primoža Rogliča, lani 4. v skupni razvrstitvi Dirke po Franciji.

Foto: Ana Kovač

V Južni Afriki je Lavrič okusil marsikaj, od padcev do vzponov in končnega presenečenja, zmage. Foto: Zwift Kar bo, bo

Pravi, da je na poti v Južno Afriko razmišljal o tem, da bo poskusil zmagati, a se je hkrati zavedal, da za kaj takega nima prav veliko možnosti. Dal bom vse od sebe in potem bom videl, kaj bo, si je med deseturnim poletom od Istanbula do Cape Towna začrtal v mislih.

Tam je finaliste čakalo več preizkušenj, na eni od njih je Lavrič povsem pogorel, zato je bil prepričan, da je zgodba zanj končana.

"S prvo preizkušnjo, večstopenjskim testom, sem bil zelo zadovoljen, medtem ko sem na trenažerju povsem pogorel. Izkazalo se je namreč, da nekaterih nastavitev nisem pravilno uporabljal in si vse skupaj precej otežil, medtem ko sta bila moja konkurenta pri tem precej bolj spretna. Celotno akademijo sem namreč oddelal na valjih, ne na trenažerju, kar je precej velika razlika. Po tistem slabem dnevu sem si rekel, samo uživaj, vreme je čudovito, izkoristi priložnost in to je to. Upanje je še tlelo, nisem pa ravno verjel, da lahko zmagam."

Naslednji dan je finaliste čakal trening z Benom Kingom, zmagovalcem dveh etap na letošnji Vuelti. "Trenirali smo intervale v klanec in ta dan sem se kar izkazal. Želel sem dokazati, da je bil razlog za slab dan samo nepoznavanje omenjenega trenažerja in da imam v nogah še kar nekaj dinamita," je povedal Lavrič, ki je staršem že v petek zvečer sporočil, da ne pričakuje zmage, nato pa se je zgodil preobrat.

S hišnim ljubljenčkom Ozijem Foto: Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Presenečenje na razglasitvi

Na sobotni razglasitvi zmagovalca je uradni voditelj izgovoril Lavričevo ime. Mladi kolesar kar ni mogel verjeti. "Ni mi preostalo drugega, kot da se zjokam," se je spomnil in dodal: "Prepričan sem bil, da bo zmagal Novozelandec."

Čustva so ga še bolj preplavila med telefonskim pogovorom z mamo, ki mu je čestitala, on pa ji je na vprašanje, kako je, odgovoril le z: "Ne vem." Čustven trenutek je posnela kamera in je del desetminutnega videokolaža zaključka druge sezone akademije Zwift.

Ljubezen na prvi pogled

"Predvidevam, da je zmaga skupek mojih izkušenj z dirkami kontinentalnega ranga in napredkom, ki sem ga dosegel v zadnjem letu. V dveh mesecih sem pokazal tak napredek, kot ga povprečen kolesar običajno v enem letu," je prepričan 19-letnik, ki se je v kolesarstvo zaljubil pri osmih letih, ko je oče, tudi ljubiteljski kolesar, domov pripeljal kolo znamke Pinarello.

"Spomnim se, da je bilo aluminijasto, s karbonskimi vilicami. Kupil je rabljeno od prijatelja in takoj me je zamikalo. Seveda sem tudi jaz želel imeti kaj podobnega." Starši so mu kupili aluminijastega Pinarella rdeče barve, še prej pa je moral obljubiti, da se bo začel resno ukvarjati s kolesarstvom. Rečeno, storjeno.

Foto: Vid Ponikvar

Od Roga, naslovov državnega prvaka, zdravstvenih težav do razvojne ekipe Dimension Data

Kalil se je v kolesarskem klubu Rog, takrat še Radenski, v kategorijah dečki C in B osvojil naslov državnega prvaka in se zaradi zdravstvenih težav skoraj poslovil od kolesarstva. (Ob prevelikih naporih se mu skrčijo glasilke, kar pomeni, da mu zaprejo dihalno pot, na nedavnih pregledih pa se je izkazalo tudi, da ima za kar 20 odstotkov slabši pretok zraka od povprečnega človeka.)

V lanski sezoni je vozil za avstralsko kontinentalno ekipo Attaque Gusto, ki se je preoblikovala v slovensko Gusto Xaurum. Foto: Facebook Vrnil se je v mladinski kategoriji, kjer ga je čakala hladna prha. Kolesarjem, ki jih je v mlajših selekcijah premagoval kot za šalo, ni mogel niti slediti, kaj šele, da bi jih prehitel.

Leto dni je vozil za klub iz Idrije, bil je reden član slovenske reprezentance, lani pa nepričakovano dobil ponudbo iz avstralske kontinentalne ekipe Attaque Team Gusto (Tomaž Poljanec, danes direktor slovenske kontinentalne ekipe Gusto Xaurum, je bil njen športni direktor, trener pa Miran Kavaš).

"Seveda sem takoj zgrabil priložnost. Slišati je bilo sanjsko. Veliko smo dirkali in z rezultati sem bil zadovoljen. Kar pet tednov smo živeli in dirkali na Kitajskem, Avstralijo smo prekolesarili po dolgem in počez, bili smo na Japonskem, v Franciji … Tour of Fazhou sem v skupni razvrstitvi končal na 11. mestu, s čimer sem bil zelo zadovoljen. Videl sem ogromno sveta, nabral veliko izkušenj," je povzel lansko sezono, ki se je nepričakovano zanj in njegov klub končala predčasno.

Čez noč brez pogodbe

Klub je namreč zaradi pomanjkanja sredstev dobesedno čez noč ugasnil, Lavrič pa je ostal brez kluba. "Bilo je konec novembra in vsi klubi so bili že zapolnjeni. Preklical sem vse, ki jih poznam, edini, ki me je bil pripravljen sprejeti, je bil Matjaž Zevnik iz KK Kranj, za kar sem mu izredno hvaležen. Brez te priložnosti bi verjetno kariero že lani končal. Seveda pa sem zelo hvaležen tudi svoji družini, ki me podpira od vsega začetka. Brez njih nič od tega ne bi bilo mogoče," se je še javno zahvalil tistim, ki ga na njegovi športni poti najbolj podpirajo.

Kaj Martina Lavriča čaka v prihodnji sezoni?

Prihodnost je svetla, a še nedorečena

In kaj sledi? "Podpisal sem enoletno pogodbo z ekipo Dimension Data for Qhubeka. Konec februarja me čaka Dirka po Ruandi, potem pa se selim v Italijo, v Lucco v Toskani, kjer bomo s fanti živeli v klubski hiši. Kaj več za zdaj težko rečem, bomo videli."

Videl bo tudi, kako bo z izobraževanjem. Trenutno obiskuje prvi letnik višješolskega programa ekonomist na Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani.