Luka Mezgec: Zaradi pritiska sem se nekoliko izoliral

Kar 97 dirk po Italiji je bilo potrebnih, da je Slovenec slavil etapno zmago. Mezgec je že na lanski dirki nanizal tri tretja mesta in se na letošnji dirki v 4. etapi obrisal pod nosom. Takrat je skoraj že imel v žepu etapno zmago, a je imel smolo, sreča mu je s pomočjo snete verige obrnila hrbet. V nogometu bi temu dejali, da je zgrešil prazen gol. A Mezgecu je uspelo premagati tudi to in na najboljši mogoči način jo je zagodel Italijanom. Dirka, ki se je v zadnjih letih vseskozi končala v Milanu, se je letos končala v Trstu zaradi zaznamovanja 60. obletnice priključitve Trsta Italiji. "Trst je naš," bi lahko zapisali ob uspehu, ko je Mezgec prvi prečkal ciljno črto zadnje etape. Na vsaki etapni dirki je najlepše zmagati na prvi ali zadnji etapi. Še lepše je zmagati na tritedenski etapni dirki, kar je pred njim od Slovencev uspelo le Borutu Božiču. Član kazahstanske Astane je 4. septembra 2009 zmagal na 5. etapi dirke po Španiji. Najčudovitejše pa je zmagati na tekmi na tritedenski dirki tik pred domačim pragom ob velikem številu slovenskih ljubiteljev tega športa.

"Vesel sem kot radio. Dolgo smo čakali. Bil sem pod velikim pritiskom, saj sem sam veliko pričakoval. Svoje so dodali še slovenski ljubitelji kolesarstva, ki so prav tako pričakovali mojo zmago. Boljše se ne bi moglo razplesti. Med dirko sem se velikokrat vprašal, ali bi rajši zmagal na kateri izmed drugih šprinterskih etap ali rajši v Trstu. Vedno sem si dejal, da hočem zmagati v Trstu. Tako se je tudi izšlo. Bolj ko se je bližala zadnja etapa, bolj sem bil miren, tudi izoliral sem se. Veliko smole sem imel. Veriga, ne dovolj velika hitrost v šprintu po dobro opravljeni akciji ekipe in še kaj bi lahko naštel, da ste morali tako dolgo čakati. Nikoli se ni izšlo, a sem čakal in verjel vase," so bile prve besede Mezgeca po zmagi.

Skorajda že obupal, najbolj vesel ob podelitvi

"Štiristo metrov do cilja sem imel srečo, da sem ostal na kolesu, saj sem trčil v moštvenega kolega, ta se je vračal iz ospredja. Odbilo me je v Bouhannija in vesel sem bil že, da sem ostal na kolesu. Nato sem bil 350 metrov do cilja povsem zaprt in sem si dejal: konec je. Tudi danes ne bo nič. Ko se je naredila luknja na desni strani, sem vedel, da moram v dveh sekundah švigniti mimo, preden se luknja ne zapre. Noro. Uspelo mi je zmagati. Po cilju sem si dejal, da se je tokrat poravnala smola iz 4. etape," je dodal Mezgec, ki ni vedel povedati, kdaj je imel najboljši občutek, ob prečkanju ciljne črte ali na podelitvi. "Toliko Slovencev, kot sem jih videl na včerajšnji in današnji etapi, nisem videl še na nobeni kolesarski dirki. Videl sem jih s transparenti, majicami. Skratka odklop. Ko sem videl prijatelje, ko sem bil na zmagovalnem odru ob podelitvi nagrade za etapno zmago, sem si dejal: To je to. Stali so pod odrom v največjem nalivu brez dežnika in uživali bolj kot jaz. Hvala vsem Slovencem, ki so nas spodbujali med dirko, saj nam to veliko pomeni. To so zares lepi občutki," je dejal Mezgec, ki je zadovoljen predvsem z zadnjo etapo.

"Z dnem sem zelo zadovoljen. Pred tem sem imel toliko smole, da sem že kar malo obupal. Dejal sem si, da mi letos očitno ne bo uspelo. Vesel sem, da mi je, in tudi vso dirko sem preživel boljše kot lansko. Za klance sem bil boljše pripravljen in nisem imel niti ene krize v primerjavi z lani, ko sem imel dva dni veliko dela sam s seboj. Vreme je bilo isto ali slabše kot lani. Deževalo je na 14 etapah od 21," je dodal Mezgec, ki ga zdaj čakata še nastopa na dirki po Švici in državnem prvenstvu. To, kar je Mezgec pokazal na lanski in letošnji dirki po Italiji, je zagotovo upanje, da se lahko v prihodnosti na tritedenskih dirkah osredotoči na osvojitev majice najboljšega kolesarja v skupnem seštevku po točkah. Letos je to na dirki po Italiji uspelo Francozu Nacerju Bouhanniju, temu je na sploh prvič v karieri uspelo končati tritedensko etapno dirko. Vsekakor se ob uspehu Mezgeca znova poraja vprašanje, kdo bo prvi Slovenec, ki bo slavil etapno zmago na dirki po Franciji. Mezgec letos na dirki ne bo nastopil. Bo morda to uspelo Simonu Špilaku? Ali Kristijanu Korenu?